Tonemo, tonemo
Zakaj se ukvarjate s tujimi problemi namesto s problemi, ki jih imamo v Sloveniji? Imamo nesposobne ljudi na položajih, povsod se pride samo z V.I.P. članstvom. Zdravstvo, ceste, šole, GOSPODARSTVO, vse je v kurcu. In mi gledamo in si tipkamo o neki Gazi, Ukrajini in blablabla. Migranti vsepovsod, kriminal. Digitalna identiteta. Nas so privezali na vrvico, medtem ko se prišleki prosto sprehajajo naokrog, delajo kar hočejo, nihče ni kaznovan, zastonj stamovanja, hrana, socialna. Pa kdaj bo tega konec. Navidezna demokracija. Za koga.
Za človekove pravice je najprej treba biti človek. Kot pa se ve in redki razumejo pa imamo okrog sebe malo ljudi in mnogo več državljank in državljanov. Lahko rečeno ljudi, ki ne razlikujejo umetnega poimenovanja na podlagi fikcije, iluzije država in vrste bitja po katero so rojeni.
Fantazirajo o svobodi vezani vsak na svojem šihtu , šoli , dolžni davkov in kmalu po digitalni identiteti dolžni se bukirat in plačat, dokazovat za prehajanje iz kraja v kraj med tem, ko se bodo še divji prašiči, srne in medvedje prosto sprehajali. Toliko o budnosti folka.
30. september 2025
Prelomnica za Berlin – Analitiki opozarjajo, da najhujše šele prihaja
V Nemčiji se ozračje gosti – milijoni ljudi so brez dela, podjetja zapirajo svoja vrata, energenti, ki so desetletja osnova nemške industrijske moči, pa so zdaj tako dragi, da resno spodkopavajo konkurenčnost.
Poleg tega vlada vlaga milijarde v orožje in pomoč Kijevu, hkrati pa zmanjšuje socialne prejemke doma. Slika, ki državljane vse bolj skrbi.
Avgusta je število brezposelnih prvič v desetih letih preseglo tri milijone, poroča Reuters. Samo v tem mesecu je bilo registriranih 46.000 novih brezposelnih. Leta 2024 je bilo zaprtih skoraj 200.000 podjetij.
Tudi podjetja z večstoletno tradicijo niso preživela – najstarejša bavarska pivovarna, ustanovljena v 17. stoletju, je prenehala delovati, Mayer & Sie., 120 let star proizvajalec pletilnih strojev, pa je končal v stečaju. Njegovih 350 zaposlenih je ostalo na ulici.
Tudi avtomobilski sektor, simbol nemškega gospodarstva, se utaplja. Volkswagen je v drugem četrtletju poročal o 36,3-odstotnem padcu dobička na 2,29 milijarde evrov, BMW o 32-odstotnem, medtem ko je Mercedes-Benz Group AG zabeležil kar 3,3-kratni padec.
Samo v tej panogi je bilo med letom odpuščenih 51.500 delavcev. Ni naključje, da je ministrica za gospodarstvo Katarina Reiche od leta 2019 opozorila, da je država v “fazi ravne rasti”.
Problem je globlji od cikličnega upada – temelji, na katerih je Nemčija gradila svojo moč, se počasi krušijo. Desetletja je bil ključni steber poceni energija iz Rusije, plin in nafta, ki sta industriji zagotavljali konkurenčno prednost.
Zavračanje teh virov je povzročilo eksplozijo stroškov: cene plina so v drugi polovici leta 2021 poskočile za skoraj 80 %. Brez te podpore postanejo izdelki iz Nemčije predragi, trgi se umikajo in naložb ni.
Ekonomski analitiki poudarjajo, da se tu krog sklene. Katarina Novikova z Ekonomske univerze “Plekhanov” pojasnjuje, da je rast odvisna od virov, tehnologije in dela.
Če energija postane dražja, se ne le zmanjša konkurenčnost, temveč postane nemogoče razvijati centre za umetno inteligenco in velike podatke. Medtem ko v ZDA, na Kitajskem in v Rusiji ta sektor napreduje, v Evropi miruje.
Hkrati, kot dodaja Sergej Šein z Nacionalne raziskovalne univerze v Moskvi, pritiski Kitajske še dodatno omejujejo možnost obojestransko koristne trgovine.
Medtem ko državljane skrbi za njihova delovna mesta, je v politični eliti vse več napetosti. Več kot polovica Nemcev ne verjame, da se bo pod kanclerjem Friedrichom Merzom kaj spremenilo na bolje.
Posebej sporno je, da se hkrati zmanjšujejo socialne prejemke, medtem ko se milijarde pošiljajo v tujino. »Vlada daje Ukrajini devet milijard evrov, za pet milijard kupuje rakete Patriot in nima sredstev za lastno ljudstvo,« je julija spomnila Alice Weidel iz AfD.
Profesor Maksim Čirkov opozarja, da Nemčijo lahko čakajo resne posledice: sankcije, nenačrtovani proračunski stroški in rast dolga lahko v dogledni prihodnosti gospodarstvo pripeljejo v popoln kaos. Schein dodaja, da so vlagatelji vse bolj živčni, zlasti po govoricah o zaplembi zamrznjenega ruskega premoženja, kar še dodatno slabi zaupanje.
Uradni odgovor zaenkrat gre v smeri vojaške industrije, a tudi tam obstajajo paradoksi – za Berlin je pogosto bolj donosno kupovati orožje od ZDA kot pa ga proizvajati samostojno.
In medtem ko oblasti verjamejo, da je v tem odrešitev, analitiki spominjajo, da je Nemčija nekoč uspevala s pragmatično politiko povezovanja s sosedi, kar je v 19. stoletju poudarjal že Otto von Bismarck. Čirkov meni, da bi obnova gospodarskih vezi na vzhodu lahko zmanjšala stroške in povrnila konkurenčnost.
Toda danes, ko so računi za energijo rekordno visoki, tovarne se zapirajo, vojska pa je izpostavljena kot glavni sektor za razvoj, ostaja vprašanje, ki visi v zraku: kako dolgo lahko ta pot traja in ali bo Berlin našel izhod, preden se kriza spremeni v nekaj še večjega?
(wt.rs.)
Odgovor na objavo uporabnika
robi9, 30.09.2025 ob 15:45
robi9, 30.09.2025 ob 15:45
30. september 2025
Prelomnica za Berlin – Analitiki opozarjajo, da najhujše šele prihaja
V Nemčiji se ozračje gosti – milijoni ljudi so brez dela, podjetja zapirajo svoja vrata, energenti, ki so desetletja osnova nemške industrijske moči, pa so zdaj tako dragi, da resno spodkopavajo konkurenčnost.
Poleg tega vlada vlaga milijarde v orožje in pomoč Kijevu, hkrati pa zmanjšuje socialne prejemke doma. Slika, ki državljane vse bolj skrbi.
Avgusta je število brezposelnih prvič v desetih letih preseglo tri milijone, poroča Reuters. Samo v tem mesecu je bilo registriranih 46.000 novih brezposelnih. Leta 2024 je bilo zaprtih skoraj 200.000 podjetij.
Tudi podjetja z večstoletno tradicijo niso preživela – najstarejša bavarska pivovarna, ustanovljena v 17. stoletju, je prenehala delovati, Mayer & Sie., 120 let star proizvajalec pletilnih strojev, pa je končal v stečaju. Njegovih 350 zaposlenih je ostalo na ulici.
Tudi avtomobilski sektor, simbol nemškega gospodarstva, se utaplja. Volkswagen je v drugem četrtletju poročal o 36,3-odstotnem padcu dobička na 2,29 milijarde evrov, BMW o 32-odstotnem, medtem ko je Mercedes-Benz Group AG zabeležil kar 3,3-kratni padec.
Samo v tej panogi je bilo med letom odpuščenih 51.500 delavcev. Ni naključje, da je ministrica za gospodarstvo Katarina Reiche od leta 2019 opozorila, da je država v “fazi ravne rasti”.
Problem je globlji od cikličnega upada – temelji, na katerih je Nemčija gradila svojo moč, se počasi krušijo. Desetletja je bil ključni steber poceni energija iz Rusije, plin in nafta, ki sta industriji zagotavljali konkurenčno prednost.
Zavračanje teh virov je povzročilo eksplozijo stroškov: cene plina so v drugi polovici leta 2021 poskočile za skoraj 80 %. Brez te podpore postanejo izdelki iz Nemčije predragi, trgi se umikajo in naložb ni.
Ekonomski analitiki poudarjajo, da se tu krog sklene. Katarina Novikova z Ekonomske univerze “Plekhanov” pojasnjuje, da je rast odvisna od virov, tehnologije in dela.
Če energija postane dražja, se ne le zmanjša konkurenčnost, temveč postane nemogoče razvijati centre za umetno inteligenco in velike podatke. Medtem ko v ZDA, na Kitajskem in v Rusiji ta sektor napreduje, v Evropi miruje.
Hkrati, kot dodaja Sergej Šein z Nacionalne raziskovalne univerze v Moskvi, pritiski Kitajske še dodatno omejujejo možnost obojestransko koristne trgovine.
Medtem ko državljane skrbi za njihova delovna mesta, je v politični eliti vse več napetosti. Več kot polovica Nemcev ne verjame, da se bo pod kanclerjem Friedrichom Merzom kaj spremenilo na bolje.
Posebej sporno je, da se hkrati zmanjšujejo socialne prejemke, medtem ko se milijarde pošiljajo v tujino. »Vlada daje Ukrajini devet milijard evrov, za pet milijard kupuje rakete Patriot in nima sredstev za lastno ljudstvo,« je julija spomnila Alice Weidel iz AfD.
Profesor Maksim Čirkov opozarja, da Nemčijo lahko čakajo resne posledice: sankcije, nenačrtovani proračunski stroški in rast dolga lahko v dogledni prihodnosti gospodarstvo pripeljejo v popoln kaos. Schein dodaja, da so vlagatelji vse bolj živčni, zlasti po govoricah o zaplembi zamrznjenega ruskega premoženja, kar še dodatno slabi zaupanje.
Uradni odgovor zaenkrat gre v smeri vojaške industrije, a tudi tam obstajajo paradoksi – za Berlin je pogosto bolj donosno kupovati orožje od ZDA kot pa ga proizvajati samostojno.
In medtem ko oblasti verjamejo, da je v tem odrešitev, analitiki spominjajo, da je Nemčija nekoč uspevala s pragmatično politiko povezovanja s sosedi, kar je v 19. stoletju poudarjal že Otto von Bismarck. Čirkov meni, da bi obnova gospodarskih vezi na vzhodu lahko zmanjšala stroške in povrnila konkurenčnost.
Toda danes, ko so računi za energijo rekordno visoki, tovarne se zapirajo, vojska pa je izpostavljena kot glavni sektor za razvoj, ostaja vprašanje, ki visi v zraku: kako dolgo lahko ta pot traja in ali bo Berlin našel izhod, preden se kriza spremeni v nekaj še večjega?
(wt.rs.)
Nakladanje za norce.
Forum je zaprt za komentiranje.