Tisti ,ki sami živite
iDesi ?, 13.03.2025 ob 16:33
Uf. Bere se, kot da pogrešaš družbo in si želiš tudi globljih odnosov in ne zgolj površinskih znanstev. Ti verjamem, da je občutek osamljenosti in izoliranosti tudi precej utrujajoč.
Glede idej pa tako. Jaz med konci tedna nakuham kakih enolončnic, omak, ipd. za cel teden. Razdelim po posodah in hop v zmrzovalnik. Tako čez teden rabim zgolj še dokuhat kake testenine, riž, polento, krompir,… kar se mi zahoče. Če si vmes privoščim še kak zrezek, pleskavico, klobaso… se mi včasih razvleče zaloga tudi na dva tedna.
To je prednost samskega življenja. Kakor tudi mir. Pogosto kar doma odmeditiram kakih 20 minut ali pol ure in čutiti dom kot svoj varni prostor se meni čuti neprecenljivo. To je nekaj, po čemer sem hrepenel dve desetletji.
Za družbo pa je treba nekaj angažmaja. Nekaj mojih prijateljev izvira iz motorističnih voda. Nekaj njih iz takšnih ali drugačnih starih poznanstev. Nekaj iz poklicnih povezav. In nekaj tistih zares tesnih, intimnih bi rekel, da nas je usoda nekako povezala preko sorodnikov in znancev v pšnajstem kolenu. ?
Kje misliš, da se največkrat gibljejo in zadržujejo ljudje, ki so tebi blizu po prepričanjih in vrednotah? Kje v tvoji bližini so kaka interesna druženja, kjer bi se lahko naučila česa, o čemer dolgo sanjaš, pa najsi bo to kleklanje, tuji jezik,… karkoli že. Korak za korakom. Neki pravijo, da prijateljstva razvijemo že po 50 urah kakovostno preživetega skupnega časa na leto, 200 ur kakovostnega druženja na leto pa menda prexstavlja že možnost za tesnejše, intimnejše odnose. Kar ni nedosegljivo. In prinaša uro ali dve druženja, ki ga pogrešaš vsak dan. Z ljudmi, ki lahko odprejo nove perspektive, razširijo obzorja.
Zato le pogumno. Malo se ozri okoli sebe, priključi se tej ali oni skupnosti, ki te pritegne in komuniciraj. In čez eno leto se bomo morda celo pogovarjali o tem, da razmišljaš, katero stanovanje bosta oddala v najem. ? ?
Desi, a ti živiš sam? Sem mislila da si v vezi in živiš z žensko..
Anonimno712, 13.03.2025 ob 16:10
Tisti, ki sami živite, a vam ni nič dolgčas, razen službe, pridete domov na mrzlo, a se vam sploh da kaj skuhati ali samo sendvič jeste, a se sploh kaj družite, pa vse verjetno delate sami, športate, hobiji , trgovine, dopust, izleti, a ni tako življenje brezvezno, depresivno, ko vse počneš sam. Prideš domov pa je vse prazno, gledaš tv sam, ješ sam, nimaš s kom komentirati, kaj se ti dogaja… si ne predstavljam takega življenja, ste kar bogi tisti, ki ste samski. Gledam mojega soseda, ki je sam, pa se mi prav smili.
končno živim.
V primerjavi z zakonom, kjer je bilo vse skupaj samo životarjenje.
Nimaš pojma kaj pises. Doma je prav fajn, ko ne rabiš komu kuhat, čistit za njim, prat.. Ješ kaj ti paše, včasih si kaj skuhaš, drugič greš ven jest, za dopuste sploh ni problem, so organizirana skupinska potovanja če želiš, če ne se najde kaka prijateljica s katero lahko grem, v glavnem nikoli sama in srečna. To je to, ti pa se le pogovarjaj in debatiraj s tvojo ženko. ?
Razlika je, ali si sam ali si osamljen. Nekateri ljudje so osamljeni v paru, pa niso sami, kar je v bistvu še huje.
Če se sprijazniš s tem in prideš do točke, ko ti nič ne manjka, ker si sam, potem v tem ne vidim težave. Si reoganiziraš življenje tako, da ti ustreza, ustvariš nek svoj vsakdanji ritem. Če pa si osamljen, ker si sam, je pa druga pesem in v tem primeru zagotovo ni lahko, ko prideš v prazno stanovanje – ali pa celo v stanovanje, kjer te čaka družina, ti pa se počutiš osamljenega.
Anonimno712
zdaj ti bo full samskih napisalo, kontra. ha ha ha fse tvoje razloge, bodo obrnili v svoj prid. seveda da so umski revčeki no. zato pa je toliko samskih žensk, na drogi, alkoholu, pomirjevalih, se kurba okoli z luzerji. to so umske revice. ženske niso narejene da so samske. moški smo lahko sami. moški smo radi sami, dokelr nimamo otrok. ko imamo otroke pol, je to drugače. pol si raje z otroci kot sam, ker jih imaš veliko za naučiti. ženske pa se v bostvu zatekoajo v dramo leve politike, ker drugo nimajo. desna poltika jih sili v odgovrnsot za svoja dejanja. to pa res ne želijo. toksičnost modrene ženske je SHAME INSULST GUILT AND THE NEED TO BE RIGHT. in to vidiš ko komuniciraš z njimi izjemno lepo. imam v družini take kandidatke, luzerke profsorice. drek od babe. nesramna, aroganta, nadta, vzvišena, misl ida je 20 stara, zadorgirana kot fse njene kolegice. pod od bab. preko moških ne bom govoril ,ker moške se tko uničuje sistematično do rojstva v tej levi fašistični komunistični matriarhalni lezbični smrdljivi ugabni sloveniji.
sem sama, a meni zmanjkuje časa, nikoli mi ni dolgčas niti za sekundo. Uživam v miru in samoti, gledam filme, berem, hodim na sprehode, morje, sprejemam obiske, meni je samsko življenje pisano na kožo. Denar imam samo za sebe, nobenemu se mi ni treba prilagajat, seks me je vedno zanimal manj kot dobra hrana, filmi ali nove revije. Čeprav imam snubcev na pretek, samo če bi hotela koga sprejet.
Kakšne neumnosti pa klatiš autor/autorica!!? Zanimivo da vedno “srečno poročeni” odpirajo takšne teme… Nikoli samski o poročenih. Dolga leta živela sama, osamljena nisem bila nikoli, imela polno življenje. Na srečo (ali nesrečo) se zaljubila, v moškega z 2ma otrokoma. Sva že par let skupaj. Na začetku je bila ideja o skupnem življenju, pa mi danes do te prakse več ni. Pa imam rada vse 3. Tisti teden ko sta otroka pri njem, sem tudi jaz pri njem. Teden ko sta otroka pri mami, pa je on pri meni. Živiva v različnih krajih. Pri meni počneva kar želiva, kadar želiva, greva/prideva kadar želiva, kadar sva seveda časovno usklajena za skupni čas. On se naspi, jé kadar mu paše in kar mu paše. Pri meni doživlja dopust in se posveča svojim interesom. Medtem ko jaz doživljam čisti stres kadar sem pri njemu. Non stop drama in cel dan je prilagojen otrokom. Ampak dejansko vse, ker tam otroka narekujeta vse. Dopust je prilagojen otrokom, kar zame pomeni da glavni dopust ni več dopust ampak le druga in plačana lokacija doživljanje stresa. Skoz konflikti, skoz šola, skoz pospravljanje in čiščenje, skoz hrana, skoz treningi… skoz nekaj. Ampak “srečni” starši tega ne boste priznali, ker vas daje slabe vest ob priznanju da je v večini primerov družinsko življenje v današnjih časih čisti stres. Ti kot odrasla oseba ne obstajaš več, ker vse počneš za druge. In da bi se počutili bolje, se spravljate na samske češ kako bedni so. Če bi samsko življenje bilo tako zelo bedno, ne bi vedno več ljudi zavestno ostajalo samskih. Samski pa ne pomeni bit sam, sta to 2 različna pojma. Kdor ne zna bit srečno in zadovoljno samski, tudi ni zmožen bit srečen in zadovoljen v vezi.
Pandora984, 26.03.2025 ob 10:06
Kakšne neumnosti pa klatiš autor/autorica!!? Zanimivo da vedno “srečno poročeni” odpirajo takšne teme… Nikoli samski o poročenih. Dolga leta živela sama, osamljena nisem bila nikoli, imela polno življenje. Na srečo (ali nesrečo) se zaljubila, v moškega z 2ma otrokoma. Sva že par let skupaj. Na začetku je bila ideja o skupnem življenju, pa mi danes do te prakse več ni. Pa imam rada vse 3. Tisti teden ko sta otroka pri njem, sem tudi jaz pri njem. Teden ko sta otroka pri mami, pa je on pri meni. Živiva v različnih krajih. Pri meni počneva kar želiva, kadar želiva, greva/prideva kadar želiva, kadar sva seveda časovno usklajena za skupni čas. On se naspi, jé kadar mu paše in kar mu paše. Pri meni doživlja dopust in se posveča svojim interesom. Medtem ko jaz doživljam čisti stres kadar sem pri njemu. Non stop drama in cel dan je prilagojen otrokom. Ampak dejansko vse, ker tam otroka narekujeta vse. Dopust je prilagojen otrokom, kar zame pomeni da glavni dopust ni več dopust ampak le druga in plačana lokacija doživljanje stresa. Skoz konflikti, skoz šola, skoz pospravljanje in čiščenje, skoz hrana, skoz treningi… skoz nekaj. Ampak “srečni” starši tega ne boste priznali, ker vas daje slabe vest ob priznanju da je v večini primerov družinsko življenje v današnjih časih čisti stres. Ti kot odrasla oseba ne obstajaš več, ker vse počneš za druge. In da bi se počutili bolje, se spravljate na samske češ kako bedni so. Če bi samsko življenje bilo tako zelo bedno, ne bi vedno več ljudi zavestno ostajalo samskih. Samski pa ne pomeni bit sam, sta to 2 različna pojma. Kdor ne zna bit srečno in zadovoljno samski, tudi ni zmožen bit srečen in zadovoljen v vezi.
ampak vseeno si raje polovico svojega časa pucfrau za razvajene otroke, ki te ne marajo, kakor pa da bi bila sama.
Ne moreš gledat samo iz svoje perspektive. Meni je super, ker mi doma noben ne teži. Lahko grem kamor hočem, pridem kadar hočem. Lahko se zmenim za kavo, če mi je za pogovor. Lahko prespim cel vikend, če hočem, lahko pa grem na mini izlet po lastni izbiri. Dolgčas mi ni nikoli, ker nisem v sebi prazna oseba. Vedno se nekaj najde.
Se sprašujem, zakaj se ukvarjate s samskimi. Meni pač tako paše in ne menjam, ker očitno ne znam izbrati partnerja, ker je bil prej vedno samo kaos in teženje. Zdaj mi je neprecenljivo bolje živeti.
Joj, avtor/ca, stvari vidiš samo tako, kot si ti želiš. Ti povem, nekateri smo sami pa ne zaradi tega, ker bi imeli zajeban karakter, enostavno nismo najdli drugo polovico smo pa dozoreli in zaradi tega ne trpimo. Misliš, da pridemo v hladno stanovanje, moje je prav lepo ogrevano, vzdževano, prijetno in čisto bolj kot pri večini, ki imajo 2 prihodka. Kuham redno, raznovrsno in kvalitetno, je pa dražje. Ravno tako imam obiske, ki so lepo prav lepo pogoščeni. Torej so sendviči sila redko na meniju. Imam hobije ob katerih mi ni dolgčas, v družbi, ki je mešana se prav tako znajdem in tiste mi ne manjka. Po moje je samo do človeka, drugi ti ne morejo zapolniti vseh tvojih potreb.
Pred sedanjo svežo zvezo sem bila kar nekaj let sama in ce pogledam nazaj mi nič ni manjkalo. Sem pa že od majhnega tip človeka, da se znam zamotit sama in si narediti fajn, kar pa ne pomeni , da nimam rada družbe. Ko sem bila sama sem se več družila s sorodniki, s kolegicami. Fokusirala sem se bolj na službo, zato tudi več zaslužila in si nekaj ustvarila-svoj dom po moji izbiri. So prednosti in slabosti samskosti in nesamskosti. Sem pa mnenja, da bi človek moral znat najprej živet neko obdobje sam, preden gre v zvezo.
Jaz pa občudujem ljudi, ki so samski zavestno in svojevoljno in živijo izpolnjeno življenje.
Tudi sama sem bila dolgo let samska, preden sem srečala sedanjega partnerja, vendar očitno bolje delujem v zvezi. In ljubim ga. To pa ne pomeni, da nimam svojega življenja. Sploh pa se nočem takó vezati na nikogar, da ne bi mogla spet živeti sama.
Umremo sami. In dobro se je na to pripraviti.
za pandoro, 26.03.2025 ob 11:56
ampak vseeno si raje polovico svojega časa pucfrau za razvajene otroke, ki te ne marajo, kakor pa da bi bila sama.
Joj si belika reva,da si se tako podredila tipu z otroki. Zakaj vztrajaš pri tem, če te tako moti? Zakaj moraš viseti poleg? Očitno nisi za družinsko življenje. Bodi sama,ali pa si majdi tipa brez otrok.
Forum je zaprt za komentiranje.