Tisti ,ki sami živite

Tisti, ki sami živite, a vam  ni  nič dolgčas, razen službe, pridete domov na mrzlo, a se vam sploh da kaj skuhati ali samo sendvič jeste, a se sploh kaj družite, pa vse verjetno delate sami, športate, hobiji , trgovine, dopust, izleti, a ni tako življenje brezvezno, depresivno, ko  vse počneš sam. Prideš domov pa je vse prazno, gledaš tv sam, ješ sam, nimaš s kom komentirati, kaj se ti dogaja… si ne predstavljam takega življenja, ste kar bogi tisti, ki ste samski. Gledam mojega soseda, ki je sam, pa se mi prav smili.

Prideš domov, ljubi mir, pospravljeno, oprano, po tv gledaš kar hočeš, ješ kar si skuhaš, če si hočeš, noben ne smrči, prdi, nerga, kavč zase, kopalnica zase…….

Dolgčas nikoli, ker obstajajo ljudje s katerimi se razumeš, greš kamor in kadar hočeš….

Doma pa ljubi mir. Ni lepšega.

Tebi mora pa očitno vedno kdo za mizo cmokat, wc zasmrdet……ker si nesamostojno in ne znaš ziveti s seboj.

Uf. Bere se, kot da pogrešaš družbo in si želiš tudi globljih odnosov in ne zgolj površinskih znanstev. Ti verjamem, da je občutek osamljenosti in izoliranosti tudi precej utrujajoč.

Glede idej pa tako. Jaz med konci tedna nakuham kakih enolončnic, omak, ipd. za cel teden. Razdelim po posodah in hop v zmrzovalnik. Tako čez teden rabim zgolj še dokuhat kake testenine, riž, polento, krompir,… kar se mi zahoče. Če si vmes privoščim še kak zrezek, pleskavico, klobaso… se mi včasih razvleče zaloga tudi na dva tedna.

To je prednost samskega življenja. Kakor tudi mir. Pogosto kar doma odmeditiram kakih 20 minut ali pol ure in čutiti dom kot svoj varni prostor se meni čuti neprecenljivo. To je nekaj, po čemer sem hrepenel dve desetletji.

Za družbo pa je treba nekaj angažmaja. Nekaj mojih prijateljev izvira iz motorističnih voda. Nekaj njih iz takšnih ali drugačnih starih poznanstev. Nekaj iz poklicnih povezav. In nekaj tistih zares tesnih, intimnih bi rekel, da nas je usoda nekako povezala preko sorodnikov in znancev v pšnajstem kolenu. ?

Kje misliš, da se največkrat gibljejo in zadržujejo ljudje, ki so tebi blizu po prepričanjih in vrednotah? Kje v tvoji bližini so kaka interesna druženja, kjer bi se lahko naučila česa, o čemer dolgo sanjaš, pa najsi bo to kleklanje, tuji jezik,… karkoli že. Korak za korakom. Neki pravijo, da prijateljstva razvijemo že po 50 urah kakovostno preživetega skupnega časa na leto, 200 ur kakovostnega druženja na leto pa menda prexstavlja že možnost za tesnejše, intimnejše odnose. Kar ni nedosegljivo. In prinaša uro ali dve druženja, ki ga pogrešaš vsak dan. Z ljudmi, ki lahko odprejo nove perspektive, razširijo obzorja.

Zato le pogumno. Malo se ozri okoli sebe, priključi se tej ali oni skupnosti, ki te pritegne in komuniciraj. In čez eno leto se bomo morda celo pogovarjali o tem, da razmišljaš, katero stanovanje bosta oddala v najem. ? ?

..ko bi ti vedela; znati živeti sam je še kako dragoceno, kajti slej ko prej – vsak – ostane sam!

…veliko je odvisno od značaja, extravertirani najbolj najebejo, ko ostanejo sami; introverci so v prednosti..si ne predstavljam, kako ‘trpite’ družabni, ko morate biti sami.

Zveni sicer hudo… a realno ni kaj posebej drugače, kot življenje v družini, kjer imajo vsi zadolžitve in obremenitve.

Kaj misliš koliko se med tednom z boljšo polovico vidiva – in v tistem trenutku nisva na smrt utrujena, ko si želiš samo mir? Podobno tudi mularija?

Kaj misliš kolikokrat grem športat sam, ker je ona v službi? S kom in kdaj misliš da se ukvarjam s hobiji? In enako velja zanjo… misliš da imam ponavadi čas oz sem doma, ko bi šla ona na sprehod ali šport?

Ipd…

Oprosti ampak kaj hudo srečen ker ne živiš sam ne deluješ. Opazuješ sosede in razpredaš o njih s popolnimi neznanci na internetu. Kaj za eno življenje je to?

Prazni ljudje vedno rabijo nekoga da jim to praznino fila. Magari samo s tem da je zraven. Ne dojamete da te praznine ne morejo drugi zafilat. Je na vas da jo.

Jaz sem leta živela sama pa nikoli nisem bila osamljena. Najhujša osamljenost je ko je nekdo zraven tebe, pa se počutiš sam. Kar se pa pestrega življenja tiče, je bilo pa bolj pestro takrat ko pa sedaj ko smo štirje. Sedaj je čista rutina 99% časa.

Seveda delam vse sama, že srat grem sama.

Drugače pa ja, podobno kot poročeni kolesarji, tudi jaz sama kolesarim.

Pa sama jem, sama potujem, sama spim, samo za sabo čistim, samo zase kuham.

Nisem osamljena, sem samo sama.

Res pa je, da ne vem kako živijo sosedje. Kot samska imam toliko zadev, da nimam časa ugotavljat kako živijo sosedje ali sami športajo ali sami jedo ali v dvoje, troje… ne vem.

Takim  ofcam se vam ne sanja, kaj je lajf. Naj tako ostane. Vi mislite, da mora skoz nekdo viseti zraven tebe.

Za začetek, moje življenje ni tako konvencionalno, da bi bil 8 ur na dan v službi. Skuham si, ko mi je, ko se mi ne da, jem zunaj.

Biti samski je blažen mir, če te v lajfu zanima še kaj drugega, kot prazni pogovori.  Meni dan še prehitro mine. Je pa jasno, da samsko življenje za vsakega res ni. od tod take teme.

bolje biti sam kot pa v slabi družbi. ?

Sem introvert in mi samsko zivljenje ustreza v 90% casa. Kuham vsak dan. V zacetku mi je bilo odvec, zdaj pa z veseljem zasucem kuhalnico. Imam tudi nekaj hobijev, ki me zaposlijo v prostem casu.

Videt je, da ne znas bit sam, dragi avtor. Nekateri si tega zelimo. Ne rabis razumet.

Res je, samski stan ni za vsakega. Kot tudi prazni, mlačni zakonski stan ni za vsakega. Pa vendarle eni celo življenje ostajajo v njih.

Veliko ljudi se tako boji samskega življenja, da rine v prvo vezo, katero jim ni fovš nihče. Nihče. Ljubezen v teh vezah je pa itak nekje na 35. mestu.

“Biti samski je blažen mir, če te v lajfu zanima še kaj drugega, kot prazni pogovori.”

Niste nikoli pomislili, da obstajajo ženske, sposobne več kot praznih pogovorov, morda celo take, ki te intelektualno stimulirajo in imajo smisel za humor?

Jaz okoli sebe opazam vec nesrecnih ljudi v vezah oz. tistih z druzino. Samski zivijo bolj polno. Kar se vidi, zadnje case odpirajo take teme “srecno porocene”.

Ne boš verjela, koliko prednosti je. Jaz delam z ljudmi in rabim odklop. Vsak dan.

Uf. Tole mi pa deluje že prav kaotično. Prav zmeden sem. Poznamo vsi razločitev med samski, asociale, izoliran in/ali osamljen? ?

Grem spat, kadar hočem (popoldanski spanec), berem knjige … Enkrat je tu gor ena pisala, da partnerja moti, ker ona bere knjige in to takrat ko ji ustreza. No, jaz teh težav nimam.

.https://youtu.be/1ed06QaXuCI

pridem domov, kosilo v mikrovalovki, nogavice odvržem pod kauč, wc desko mi ni treba spuščat, tuširam se enkrat tedensko, gledam na tv kar jaz hočem,

Vsaj Tuš uporabi vsak dan.  Ti smrduh! Kako bi pa kdo prišel k tebi. Pa zobe  si peri!

Ne. V bistvu je najhuje, kar se mi lahko zgodi kakšen podoben vtikovalec kot je avtor. Ostalo je vse kul.

Ni boljšega kot mir da ti nihče ne gnjavi in tezi. Delaš kar ti paše, kdaj ti pase, itd. Za pivo pokličeš prijatelje malo pocvekas in greš dalje. Očitno eni nimate življenja da ne znate živet sami. Sem bil v zvezi in nikoli več. Ko začneš uživat sam, se ne vrneš več v nobeno zvezo ker vidiš da ni nič vredno več kot svoboda in mir. Spoštovanja pa že itaq desetletja več ni tako da se več razlogov zakaj biti samski in uživati.

Ja, Idesi, poznamo razliko. Jaz sem npr sama in asocialna do takih ki mi ne pasejo. V svojem zivljenju hocem izkljucno samo ljudi, ki so mi naklonjeni. Ostalih sploh pogledam ne. V sluzbi z lahkoto ne pozdravim idiotov in oni ne pozdravijo mene. Ves kaksen mir mam. Imam zeeelooo malo bliznjih, nisem pa osamljena

To ni nobeno vtikovanje, če sosed sam joče, da kako mu je dolgčas, da se nima kam dati in to 40 letni moški. V  našem kraju je kar veliko samskih moških vseh starosti, kj sami živijo, pa vsi jamrajo, da se nimajo s kom pogovarjati, da sam si sam, samo njihove besede citiram. Vsi bi si želeli najti eno žensko samo si je ne znajo, pa reveži životarijo samoto.

Vsi poparčkani ste tako zelo srečni, da se morate dnevno vtikati v življenje samskih. Zamisli se.