Tiste, ki prevajate in je to vaša služba

Imam diplomo iz jezika, a kaže, da bom kmalu brez redne zaposlitve. Moje dosedanje delo ni bilo prevajanje, toda vzporedno mi je uspelo tudi kaj prevesti. Imam nekaj krajših in tri daljše prevode (strokovna literatura).

Tiste, ki prevajate od doma (in je to vaša služba), sprašujem:

1. Za koga prevajate, da se splača?
(Moja izkušnja z založbami in neko časopisno hišo je žal veliko dela za malo denarja. Pa ne me narobe razumet, iščem pač boljše razmerje med delom in plačilom.)

2. Ali se splača imeti s.p. ali delate prek avtorskih pogodb?
(Jaz sem bila do sedaj vezana na avt. pogodbe, ki odtegnejo veliko denarja za davke.)

3. Ali imate kakšen prevajalski program za pomoč (katerega)?
(Sama sem do sedaj sledila slovarjem in svojemu občutku za jezik.)

Hvala vam za odgovore.

Osebno prevajam vse, kar dobim – od prospektov do letnih poročil, imam približno 20 let izkušenj s prevodi in tudi temu primeren besedni zaklad strokovnih izrazov.

Daleč najraje prevajam za sodnijo in za kake sodne prevajalce in tolmače, ki sami ne zmorejo vsega, pa sami zgolj “štrikce” gor napopajo. Seveda je tu odgovornost ogromna, obeh, tistega, ki odda prevod in tistega, ki ga naredi, če te odgovornosti ni, se ne da delat oz. so posledice hude. Vse drugo je bistveno slabše plačano.

Založbe imajo to prednost, da delaš eno stvar in ne rabiš menjat področij. Ampak 500 € za 200 stransko knjigo ….hm…. no, če je veliko izposojana in prodajana, ti potem vsaj to nekaj navrže, sicer pa je bolj bogseusmil.

Podnaslavljanje filmov je ponekod solidno plačano, drugje pa za en drek in je ogromno dela za malo denarja. To vzamem samo, ko mi voda v grlo teče.

Imam popoldanski s.p. na enega od družisnkih članov in se za zdaj nekako izide.

Računaj, da bo prvi 2 leti trdo. Ko se ulaufaš, pa se ujameš, koliko rabiš, koliko se ti splača delat – kvalitetni prevodi so še vedno dokaj iskani in ko dokažeš, da si dober, tudi plačilo nekako skombiniraš.

Prevajam pet let, od tega službeno od začetka letošnjega leta (prej pač študentsko delo, zdaj kot samostojna prevajalka). Lahko rečem, da je prevajanje kot popoldansko dodatno delo super vir zaslužka (lepo plačano, sploh če ti je prevajanje izziv in razvedrilo). Če ti je edini vir prihodkov, je stvar malo drugačna, ker:

1. Razmerje med delom in vloženim trudom ter plačilom je pri prevajanju še kako pomembno! To pa zato, ker je vloženega truda glede na običajne postavke kar precej, kot si že sama ugotovila. Če to delaš 2 uri popoldne, gre, če moraš delati 8 ur, da si zaslužiš plačo, je precej težje, ker se iztrošiš (podobno kot imajo tolmači 20 minut dela in 20 minut pavze po mojem mnenju velja tudi pri prevajanju, v drugačnih razmerjih seveda). Jaz si računam tako, da s 5 urami dela na dan zaslužim dovolj za čez mesec. Vse, kar je več, je pač dodatek. Če pridno delam ves mesec, je lahko plačilo tudi precej nadpovprečno (nikakor pa ne govorim o tisočih in tisočih evrih na mesec). Skratka, paziti moraš, da si za vložen trud primerno plačana (in se ne zadovoljiti recimo z minimalno plačo, ker gre konec koncev za zelo strokovno delo).

Torej: če hočeš solidno plačilo, se izogibaj posrednikov (agencij) in poskušaj najti svoje stranke (predvsem podjetja, ker so pripravljena bolje plačati kot fizične osebe). Marsikatero podjetje že ve, da je samostojni prevajalec lahko precej ugodnejši od agencije, rezultat pa enako dober, če gre za preizkušenega prevajalca. Zadovoljna sta pa na koncu tako podjetje kot prevajalec, ki dobi boljše plačilo kot pri agencijah. Res pa je, da je treba nekje začeti in za to so tudi agencije čisto OK. Enako velja za založbe – plačilo je običajno preslabo, da bi se ukvarjal samo s tem.

2. Jaz imam s.p., ker želim imeti urejen status (prispevki). Tako tudi lažje sodelujem s podjetji.

3. Zaenkrat imam samo Trados in čeprav le demo verzijo, mi pridejo tudi te osnovne funkcije zelo prav. Je pa res, da ga ne uporabljam za vse vrste prevodov (za podnapise npr. ni uporaben), prav tako demo verzija ne bi bila popolnoma uporabna za kakšen večji projekt. Slovarji pa itak… doma cela knjižnica, potem pa še vse, kar se najde na internetu.

Vprašanja, ki si jih navedla, so precej splošna. To je tako, kot bi spraševala za gradbeništvo. Pri tem pa nič ne zvemo, ali gradiš hiše, ali si polagalka ploščic, knaufmojster itd. Zato bodo tudi odgovori v tem slogu.

1. Za koga prevajate, da se splača?
(Moja izkušnja z založbami in neko časopisno hišo je žal veliko dela za malo denarja. Pa ne me narobe razumet, iščem pač boljše razmerje med delom in plačilom.)

Odvisno od tega, kaj ti leži. Ne moreš prevajat strojništva, če o tem nimaš ne pojma, niti ti ne leži – pa čeprav se morda “splača” v smislu plačila na stran. Morda ti leposlovje tako leži, da imaš 200 strani knjige prevedene hitreje kot bi prevedla 50 strani strojniškega besedila. “Splača” je v tem primeru zelo relativen pojem. Splača se tisto, kar ti leži in kar prevedeš kakovostno in dobro.

2. Ali se splača imeti s.p. ali delate prek avtorskih pogodb?
(Jaz sem bila do sedaj vezana na avt. pogodbe, ki odtegnejo veliko denarja za davke.)

Odvisno od tega, ali misliš od tega živeti ali misliš delati to ob drugi zaposlitvi. Če prvo, potem se verjetno bolj splača sp. Če drugo, pa se morda tudi bolj splača popoldanski sp, ker je pri dobičku do 9000 evrov letno ali nekaj takega stopnja obdavčitve pri sp 16%, pri avtorski pa vedno 25%.

3. Ali imate kakšen prevajalski program za pomoč (katerega)?
(Sama sem do sedaj sledila slovarjem in svojemu občutku za jezik.)

Spet odvisno, kaj ti leži in kaj prevajaš. Za leposlovje programov ne rabiš, za kaj drugega pa so lahko v veliko pomoč. Slovarje pa itak rabiš, o tem sploh ni dileme.

V tvoji “predstavitvi” pogrešam to, kaj lahko daš in kakšne izkušnje imaš. Sprašuješ namreč samo, kaj “se splača”. Zato me tudi malo moti ta naziv “kvalificirana”, saj si tako rekoč popolnoma brez izkušenj – če meniš, da si kvalificirana samo zato, ker imaš diplomo iz jezika: to še nič ne zagotavlja. V prvi vrsti moraš zelo dobro poznati jezik, v katerega prevajaš. Pa četudi ga poznaš – najprej si moraš nabrati izkušnje, ker jih nimaš. Zato nekje začni, pa boš pač videla, kaj ti leži in kaj ne, kaj se ti bo bolj “splačalo” in kaj ne. Takole na blef je težko reči: meni se splača tole, zato se bo tudi tebi.

Pardon, moralo bi biti “kakovostno in dovolj hitro”.

Zanima me, kaj je zate solidno plačan prevod oz. podnapisovanje, oz. kako obračunaš delo. Po urah, ki jih porabiš, morda pavšalno na film, po težavnosti prevoda ali kako?
Res me zanima, ker to počnem, in nikoli ne vem, ali dobim dovolj ali se mi smejijo v glavo, kako napol zastonj delam.

Kot prevajalka delam okoli 15 let, zadnjih 7 imam s.p. Večinoma delam za agencije in plačilo je od 10 do 15 evrov na stran. Pred kakšnim letom sem ogromno delala tudi za različna podjetja, v zadnjem letu pa so zaradi krize v veliki večini ukinili zunanje prevajalce in prevajajo tajnice ali razni nečaki ipd. Meni se zdi, da samostojno zelo težko prideš do naročnikov, razen če v podjetju nekoga poznaš in delo dobiš preko zvez. Na razpisih EU pa tako ali tako kot samostojni prevajalec ne moreš kandidirat. Jaz zdaj večinoma prevajam za EU, ampak preko agencij.
Pri prevajanju uporabljam več programov – Trados, Across, TranslationWorkspace. Programi so zelo fajn, sploh če dosti prevajaš na določenem področju, imaš bazo in program ti samodejno prevaja. Pri prevodih za EU so namreč tako natančni glede izrazoslovja, da je včasih res groza. Za določeno besedo zahtevajo točno določen izraz in če uporabiš kaj drugega, ti prevod slabo ocenijo.

Edino česar ne maram je podnaslavljanje :(. Je preslabo plačano in mene omejitev števila znakov spravlja ob živce. Sploh pri podnaslavljanju kakšne pogovorne oddaje, filmi so še ok…

Zdaj ko imam majhne otroke mi polovico minimalnih prispevkov krije država, tako da mesečno plačujem okoli 145 evrov prispevkov in 40 evrov za računovodkinjo. Ker delam doma med stroški uveljavljam delež domačih stroškov (elektrika, plin, telefon, internet,…). Mesečni zaslužek je pa zelo variabilen. Včasih dva jurja, včasih 500 evrov.

Solidno plačani so prevodi od 2 € navzgor za minuto materiala, tam, kjer se plačuje pavšal na celovečern film, je solidno plačilo nad 150 €, če se plačuje na titl, pa od 0,2€ naprej.

Avtorici posta je pa “realna” prav lepo in korektno odgovorila.

Hvala za odgovor. Potem je pri nas kar solidno 🙂

Tudi s podnaslavljanjem se da lepo zaslužit, ko si zverziran.

Če še ena govori o bruto (verjetno), se da zaslužiti tudi toliko neto. Prednost je, da ni tako zahtevno in lahko delaš več kot 5 ur na dan.

Seveda sem imela v mislih neto, če se dela s slovenskimi naročniki.

Samo je neto odvisen od marsičesa. Tako da bi bilo pravilno pisati v bruto zneskih. Ne dobi vsak enako ven, ker je odvisno od statusa.

Edina firma, ki jo jaz poznam, da plačuje po minutaži, ima tarifo 2 evra bruto. Me veseli, da še kdo plačuje bolje.

Zato sem pa napisala neto za prevajalca, torej ne glede na status, da dobiš vsaj toliko, je OK.

Nekaj jih plačuje bolje, malo morje ostalih pa veliko slabše, žal. Ampak dokler bodo prevajalci delali po cenah, ki jih ponujajo, tako dolgo bodo pač cene takšne, kot so.

Tista, ki jo jaz poznam, pa 1,40 bruto. In se zelo trudim, da uspem delo opraviti tako hitro, da se mi glede na porabljen čas sploh še izplača. Dobro, da vem, da je drugje bolje 🙂

Res pa je, da jaz ne prevajam angleških filmov/nadaljevank, kar je velika večina predvajanega programa na TV. Niti me ne veselijo oz. ob tem delu ne bi tako uživala.

Te smem vprašat, kaj prevajaš in jezikovno kombinacijo?

Kar je (pristajanje na nizke cene) v bistvu smotano za celotno srenjo, ker – če delodajalec/naročnik enkrat vidi, da lahko dobro skozi pride tudi z manj, kaj misliš, da nas bo nagradil za trud, ker smo tako hitri? Ne, cena bo ostala nizka, saj “poglej, naredijo prav tako ok, pa za pol manj kot ti”. V proizvodnih podjetjih imajo določeno normo. In delavci zelo neradi vidijo, da kdo naredi “še enkrat več kot oni na dan”. Ker se jim plača ne bo nič zvišala, samo norma se bo povečala. To je kar problem pri delodajalcih/naročnikih in izvajalcih.

Jaz sem, ko sem začenjala, delala tudi za zelo nizke cene – kaj drugega niti nisem pričakovala, saj sem se učila in sem manjko v plačilu “pokompenzirala” z znanjem, ki sem ga vsakodnevno dobivala. Ampak potem, ko si izkušen, je pa nespametno, da si ne skušaš izpogajat višjih (ne govorim konkretno o tebi, ampak na splošno). Ker pametnemu naročniku kmalu rata jasno, da ima kakovost svojo ceno. In če je prevajalec pameten, si izbira naročnike, ki tako razmišljajo, ne pa take, ki vedo nekaj samo o dumpingu oz. o tem, kako bi čim ceneje skozi prišli. Pri takih, pametnih naročnikih je tudi veliko večja verjetnost, da so plačilno disciplinirani in imajo vse ostale lastnosti za dober poslovni odnos.

Te smem vprašat, kaj prevajaš in jezikovno kombinacijo?[/quote]

Nem-slo, večinoma (otroške) dokumentarne oddaje, risanke ipd.

Drugače pa se seveda strinjam z realno… Tu, kjer sem zdaj, v večini delajo študentje (s tem, da vedno bdijo na kvaliteto prevodov), od tu najbrž nizka postavka. Jaz nisem več študentka in delo opravljam še naprej predvsem zato, ker je “luštno” in zanimivo (v primerjavi s pravnnimi teksti, strojništvom, elektrotehniko).

Meni se nizka postavka, če jo plačaš študentu, ki ga zraven učiš – se pravi, imaš z njim veliko dodatnega dela – ne zdi problematična sploh. Problematično se mi zdi, da nanjo pristajaš ti z izkušnjami. Pa dobro, če bi napisala, da morda zato, ker ti teče voda v grlo in nimate ničesar dat v lonec, ampak – zato, ker “je luštno” … Ne vzet tega osebno, prosim, ker razmišljam na splošno, vzela sem samo tvoj primer za ilustracijo, takih je še polno. Ampak to prodajanje za nizke cene “zato, ker je luštno”, pa “da imam še popoldan nek dohodek” je metanje polen pod noge tistim, ki se s prevajanjem resno preživljajo. V končni fazi pa tudi samemu sebi, saj morda se tudi tak prevajalec nekoč poda na pot prevajanja kot poklica za preživljanje. Ker eno je prevajati par ur dnevno občasno, kot je že ena rekla, drugo pa je vsakodnevno delo in preživljanje s tem. Ko moraš upoštevati tudi vse neplačane bolniške in dopuste in druge odsotnosti, vidiš, da moraš postaviti konkretno ceno, če hočeš preživeti. Ni mišljeno osebno, tako da se že vnaprej opravičujem, če sem te morebiti užalila, je pa to kar pogosta težava.

Nizka postavka nima popolnoma nič s tem, da za agencijo delajo študentje, gre samo za požrešnost agencije. Mislim, da vem, za katero agencijo delaš in vem, da so marsikaterega dobrega podnaslavljalca odslovili takoj, ko mu je potekel status študenta.
Tudi program, ki ga prevajaš, je bil pred tem plačan 2,6 € bruto na minuto, vendar je ta agencija naročniku ponudila nekaj manj in za prevajalce zdumpingirala zadevo na 1,4 €.
Luštno in zanimivo žal ne odtehta cene, ko moraš enkrat dejansko živet od prevajanja in ti jo požrešne agencije zbijejo za skoraj polovico.

Tule te moram popraviti; vedno je dohodnina, torej obdavčeno po lestvici.

S.p. plača dohodnino po lestvici od dobička konec leta , plačuje pa polne prispevke, popoldanski s.p. pa plača pavšalne prispevke, dohodnino pa plača od plače + dobička konec leta.
Tvoja meja ne more držati, saj je pri popoldancu obdavčitev odvisna tudi od tega, koliko zasluži v službi.

Previsoka akontacija pa se v vsakem primeru vrne.

Nizka postavka nima popolnoma nič s tem, da za agencijo delajo študentje, gre samo za požrešnost agencije. Mislim, da vem, za katero agencijo delaš in vem, da so marsikaterega dobrega podnaslavljalca odslovili takoj, ko mu je potekel status študenta.
Tudi program, ki ga prevajaš, je bil pred tem plačan 2,6 € bruto na minuto, vendar je ta agencija naročniku ponudila nekaj manj in za prevajalce zdumpingirala zadevo na 1,4 €.
Luštno in zanimivo žal ne odtehta cene, ko moraš enkrat dejansko živet od prevajanja in ti jo požrešne agencije zbijejo za skoraj polovico.[/quote]

Res je! In dokler prevja vsak, ki ima čas za luštno, važna je paitak cena, imamo lahko tak kaos kakršnega imamo in delamo za dejansko mizerno plačilo.

Bravo dekleta! Kako mi je všeč, ko na MON-u kdaj naletim tudi na čisto odraslo komunikacijo.
Se sprašujem, če bi avtorici sama (če bi bila prevajalka) dala toliko info?!

Čisto off topic – kar ne morem se načuditi, da za uro (60 min) zasebnega učenja tujega jezika plačam le 14€. Meni se to enostavno zdi malo:-((

Uživajte v delu!!!