Tiste, ki delate polovični delovni čas
Jaz poznam mamico ,ki je doma je nezaposlena pravi,da jo tudi nič ne vleče v službo in ,da jo nima namen iskati ,otroka pa ima v vrtcu od osme do druge ure.Na ta račun druga mamica,ki mora po končani porodniški v službo vrtca ni dobila,ker ji je ona zasedla mesto ,to je šele krivica in napaka v našem lepem sistemu.
Ja, ampak vtrcev nimamo v prvi vrsti zato, da bi od tega otroci kaj pridobili. Ampak zato, ker zanje nimamo varstva. Vse ostalo je zraven dodaten plus, ne pa bistvo vrtcev.
Se strinjam z mimiko. Povsem. Eden od kriterijev, ki bi se v prvi vrsti moral upoštevati, je ta, da imajo otroci obeh zaposlenih staršev (ali starša samohranilca, zaposlenega seveda) prednost pred otrokom brezposelnih staršev.
No, tule se pa mislim da močno motiš. Že ko so ustanavljali prve vrtce na svetu,so jih zaradi otrok in ne zaradi preobremenjenih mamic. in prvi otroci, ki so jih mamice vodile v vrtec, so bili taki, kjer so bile mame doma. In povsod po svetu hodijo v vrtec otroci tudi iz družin, kjer so mamice doma. v Ameriki so v revnejših predelih obiski oblik predšolske vzgoje obvezni. Tu nima zaposlenost ali nezaposlenost mamice nobene vloge.
Tudi v Sloveniji nisem nikjer zasledila, v nobenih dokumentih, da bi bil namen vrtcev zastavljen na način, kot ga hočeš ti prikazati.
Nekaj malega iz zakonodaje:
Z A K O N
O VRTCIH (ZVrt-UPB1)
uradno prečiščeno besedilo
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci.
2. člen
(temeljne naloge vrtcev)
Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.
3. člen
(načela predšolske vzgoje v vrtcih)
Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih:
– demokratičnosti,
– pluralizma,
– avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,
– enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,
– pravice do izbire in drugačnosti in
– ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.
4. člen
(cilji predšolske vzgoje)
Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so:
– razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
– razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,
– razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,
– negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,
– spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,
– spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,
– posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,
– spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in
– razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.
5. člen
(jezik)
Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z italijanskim jezikom, v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem jeziku, pa s slovenskim jezikom.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku.
6. člen
(uresničevanje pravic manjšin)
Uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na področju predšolske vzgoje ureja poseben zakon.
7. člen
(pravice romske skupnosti)
Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
8. člen
(otroci s posebnimi potrebami)
Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe.
Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
9. člen
(pravica do izbire programov)
Starši imajo pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu.
Za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo biti vključeni v vrtec, se lahko predšolska vzgoja opravlja tudi na domu otroka (v nadaljnjem besedilu: predšolska vzgoja na domu).
Za uveljavljanje pravic iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki določajo postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v programe vzgoje in izobraževanja, če ni drugače določeno.
Natančnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.
10. člen
(zagotavljanje vključevanja otrok v programe javne službe)
Kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.
Biti več z otrokom še zdaleč ne pomeni, da moraš prej ponj v vrtec. To je zame osebno neumnost. Kosilo imajo ob 12.30, potem pa se počasi pripravljajo na spanec. Nekateri zaspijo prej, drugi pozneje. In ja, so tudi otroci, ki spijo še ob 15.30! In zakaj otroku motiti ritem?
Po biti več z otrokom si jaz predstavljam popoldneve, ki jih potem ne zapravljaš za nabavo, trgovine, kuhanje in čiščenje, temveč za OTROKA!
Seveda bo zdaj Sprašujem napisala, da otrok te ženske spi do 14, mama se pa popoldne se preganja po trgovinah. Vse za dokazovanje svojega prav.
Kako veš, da je pri njej enako? A živite skupaj? Poznam par takih, ki navzven zgledajo zgledni očetje in partnerji, ki kao vse naredijo in pomagajo, doma pa skoz na kavču ležijo, medtem ko žena kuha, pospravlje in se hkrati še z otroci ukvarja, da ima on mir pri počitku.
Tašča je ponavadi bolj obremenitev kot pomoč, so pa tudi zlate izjeme.
Kar zate ni sprejemljivo, tudi za druge ne sme biti?
Ne kje pa, nikogar nisi ničesar obtoževala, sam na živce ti gre, da manj dela. To da je tudi manj plačana pa te niti ne moti, a ne?
Seveda imajo otroci kaj od skrajšanega delovnega časa, tudi če so v vrtcu. Če ne drugega, imajo zadovoljno mamo.
Dej se raje malo nad sabo zamisli, pa pusti sosedo pri miru. A nimaš svojega življenja? Kaj se obremenjuješ z drugimi? Raje razmisli, kako boš čim več in čim bolje izkoristila čas s svojimi otroci in kako si boš vzela še kako urco zase, da ti ne bo več šlo tako na živce, kako drugi izkoriščajo svoj čas.
Delam štiri ure in prihajam v vrtec po tri otroke ob 11:30, ko se začnejo pripravljati na kosilo.Mi jemo doma in preden otroci zaspijo, se pogovarjamo, cartljamo v postelji, preberemo pravljice. Ko zaspijo, meni ostaneta dve uri za gospodinjstvo in imam čisto dovolj. Ko pa se otroci zbudijo, je prav lušno, ker smo že vsi doma in mi ni treba po njih nazaj v vrtec.
Delam polovični del čas in to doma. Otrok je v vrtcu do 15. ure, ta drugi v šoli do 14. ure, če ima kakšno dejavnost še dalje.
Mi smo srečni in zadovoljni. Nikoli nisem pomislila na to, da morda kdo razmišlja, zakaj ne grem po otroka prej.
Mislim, da si ena zelo nezadovoljna ženska. Naredi nekaj zase in svoj notranji mir.
Forum je zaprt za komentiranje.