Tibet-dovoljenja
Cao!
Glede dovoljenj za potovanje po Tibetu. Nekaj je uradno, kar pomeni, da potrebujes dovoljenje za vsako vuko* izven Lhase, nekaj je pa riziko. A naj mejl, ki ga posiljam domacim in frendom pove ostalo.
V tretje oz. cetrto gre rado in sem dozivela in prezivela famozno srecanje s policijo. Odlocili smo(poljski par in jaz) se, da gremo pogledat Samye samostan, ki je v zaprtem obmocju, zato potrebujes posebno dovoljenje. Seveda ga nismo imeli, saj to dovoljenje kot vsa ostala uradno dobis na policiji ali pa v njihovem turisticnem uradu. Neuradno pa so zelo zadrzani, da bi ga dali neodvisnim popotnikom in se moras obrnit na agencijo. Turisticna agencija ti pa pobere vec kot polovico kesa…
Vzamemo bus iz Lhase, sofer nic ne sprasuje, ampak nas kar vzame. Zacne se v redu, zato upamo na najboljse. Ogledamo si samostan. No ja se enega in se odpravimo na kosilo. Vmes nas zmoti ta isti sofer in nas vprasa ce gremo nazaj v Lhaso. Odlocimo se, da bomo prespali in se le zahvalimo za povabilo. V hotelu nas vidi en policaj, a nic ne rece. Ko zabukiramo sobo, pristopi in nas vprasa kje je nas vodic. Naredimo se glupe glede dovoljenja, a vseeno pobere pasose in nas napoti v sobo, da se razkomotimo, a se moramo nato zglasiti pri njemu. V sobi se zmenimo, da ne damo vec kot 50 yuanov. Skupaj s policajem odrinemo do postaje. V Samyu je vec kot polovica zgradb porusenih in vseskozi nekaj gradijo vkljucno s policijsko postajo. Tam nam pokaze njihov zakonik, kjer je zagrozena kazen 500Y!!!! Povemo, da smo studentje(ti nikoli nimajo kesa) in da smo 1. v Tibetu, zato ne poznamo pravil. Razume naso situacijo, a pove, da smo prekrsili zakon in moramo placati kazen. Ker nas razume, pove da bo kazen le 100y.Komaj se zadrzujemo, da se ne bi smejali, ko nasteje par mest in krajev, kjer moras prav tako imeti dovoljenje. Ja moras ga imeti ce imas to nesreco, da naletis na policijo. Ce si pa tam brez tega, te nihce ne sekira… Vseeno nismo zadovoljni s ponudbo, jamramo se naprej; razlozi nam, da bi si morali prebrati ustavo in da smo v prekrsku… Pregovarjamo se eno uro, nakar povemo, da bi tokrat placali le 50y toliko kot stane dovoljenje. Ni najbolj zadovoljen, a se pomeni s svojim sefom in le-ta odobri. Yes, yes. Sveto obljubimo, da ne bomo povedali nikomur o tem, saj se vsi travelerji zelijo izmuznit na ta nacin. Ko napise porocilo, pomocimo kazalec v rdeco tinto in pustimo odtis na papirju. Moras videt to porocilo, res je vreden spominek ;-))
Na koncu smo prijatelji in Jim(tako je policaju ime) nam razkaze samostan. Le da je tokrat bolj zanimivo z njegovo razlago. Naslednji dan se zelimo odpravit nazaj v Lhaso. To predstavlaja manjsi problem, saj ni busa do Lhase. Vprasamo enega soferja kamiona ce gre do reke, od tam pelje ferry in nato bus. Odgovori, da ja. Skocimo gor inpo pol ure ugotovimo, da ne gremo proti reki, ampak se peljemo v kontra smeri. Ko odlozi drugo grupo popotnikov nam ponudi prevoz do reke za 200y. Ne to pa ne. Vodic v tem kamionu pove, da bsofer nima pojma in sploh niso imeli namen iti do reke. Placati moramo le prevoz do sem. Kar neki… Skregamo se, povemo, da ne razumemo zakaj nas je sofer sploh vzel, ce pa nismo sli tja, kamor smo hoteli. Poleg tega moramo sedaj pesacit nazaj v Samye in valda da ne bomo placali nic. Vodic zagrozi, da bo poklical frende na ferry-ju in bomo mastno placali ali pa sploh ne dobili prevoza. Kar naj, tudi mi imamo prijatelja na policiji ;-)))
V Samyu imamo manjse probleme, kao ni busa do ferrya, poklicemo Jima in le-ta nam pomaga. Na ferry-ju, no bolj receno velik coln ni problemov. Placamo le 10y, ceprav zahtevajo vec. Povemo, da je policaj rekel, da je cena taksna in se videli smo, da lokalci placajo le 5y. Dosti imam pregovarjanja in kar gremo. Ustopamo mimibus in v Lhasi nam spet hoce zaracunat prevec, le da tokrat le damo kes in se sploh ne pregovarjamo…Tukaj se ze dogovarjam z ostalimi travelerji za pot proti Nepalu.
Menjava denarja: 1y je cca 25, 26 sitnih ;-)))
Lp, Iza
Forum je zaprt za komentiranje.