Zanima me, ali je prav, če napišem, da je imel upnik terjatev na 100.000 SIT (terjatev na izročitev stvari, …) ali terjatev za 100.000 SIT, za izročitev stvari…

Pa še ena sodna, mimogrede: obravnava se preloži na nedoločen čas ali obravnava se preloži za nedoločen čas? Menim, da bi moralo biti ali na nedoločen dan (datum) ali za nedoločen čas. SE motim?

LP

1.
Pavla je imela/je prijavila terjatev do Stanke/proti Stanki za 100.000 SIT/v višini 100.000 SIT.
Pavla je imela/je prijavila 100.000 SIT terjatev do Stanke/proti Stanki.

2.
V tem primeru bi bilo namesto glagola “preložiti” boljše uporabiti “odložiti”, ker je (vsaj po mojem dojemanju) vsebinsko ustreznejši.
Preložimo kako srečanje z enega na drug (znan!) datum:
Razprava je bila preložena na julij. Izpit je preložen na 15. uro.

Kadar pa ne moremo povedati, kdaj natančno bo srečanje, pa uporabimo “odložiti”; in takrat rečemo:
Razprava se odloži za nedoločen čas.

1. Kaj pa če je imela Pavla terjatev do Stanke, da ji ta izroči lopato? Je torej imela terjatev na izročitev lopate ali za izročitev lopate.

2. Sodišča uporabljajo na koncu zapisnikov floskulo, da se “obravnava preloži na nedoločen čas”. To je po mojem mnenju narobe. Grešijo pa torej že s “prelaganjem”. Gre namreč za neke vrste obrazec, v katerem je napisano “Razprava se preloži na …..” in na pikice potem napišejo npr. “15. 12. 2003 ob 17.30 v sobi H234”. Včasih pa ne vedo, kdaj bodo pridobili ustrezne dokaze (npr. kdaj bo izvedenec napisal mnenje…), pa potem na pikice napišejo “nedoločen čas”.

bejbiborn napisal:

> 1. Kaj pa če je imela Pavla terjatev do Stanke, da ji ta izroči
> lopato? Je torej imela terjatev na izročitev lopate ali za
> izročitev lopate.

Terjatev na izročitev lopate bi jaz po posluhu okarakterizirala kot hrvatizem.