Vem, da se piše 10-prstni, 33-letni, 12-mesečni itd., toda ali mi lahko kdo teoretično razloži, zakaj tako?

Misliš, zakaj se ne piše kar 10prstni, 33letnica? Ne bi bilo to videti precej čudno? Tu ni kakšne hude teorije, prvi del je zapisan s številkami, drugi s črkami, in to je treba nekako ločiti.

Seveda pa lahko izpišeš z besedo: desetprstni, triintridesetletnica … Tako se tudi priporoča, če številke niso previsoke. Verjetno nobeden ne bo zapisal 1-leten otrok.

Upam, da sem razumel vprašanje.

No, ja, nekaj teorije je pa le, včasih vse le ni tako preprosto. 🙂

Teorija torej pravi takole: v tvojih primerih 10-prstni ipd. gre za tvorjenke, torej besede, ki so nastale z določenim besedotvornim postopkom.

Kot je omenil Filip, lahko te besede pišeš tudi tako, da jih izpišeš: torej desetprstni, dvanajstmesečni. Gre za tvorjenko, razložimo pa jo takole:
dvanajstmesečni koledar je koledar, ki ima dvanajst mesecev; to pojasnilo pove, da ima ta beseda dve jedrni besedi: dvanajst- in -mesec-, ob tem imamo še medpono -0 (ničta medpona) in pripono -ni (c v pretvorbenem postopku preide v č).

Vrnimo se vrnemo k izhodišču. Eno izmed dveh jeder lahko zapišemo tudi drugače: dvanajst ali 12. Če bi pisali dvanajstmesečni, imamo eno besedo, če števnik zapišemo s številko, ga moramo povezati z besedo. Slovenska slovnica pozna tako povezavo zapisano z vezajem.
Zato zapis brez vezaja, torej zapis skupaj (12mesečni) ni pravilen, tudi zapis narazen (12 mesečni) ni pravilen, saj gre za eno besedo, v takem primeru pa bi tako dobili dve enoti.

Sklep: zadeva sodi v besedotvorje in IMA teorijo. 🙂

Ima teorijo, in to kar HUDO, se zdaj strinjam :)))

Nataša, hvala za pojasnila. Zakaj pa rečemo, da sem bila na dopustu 5 dni in ne 5-dni? Je pa seveda 5-dnevno dopustovanje. Je pogoj za to vrstni pridevnik (ugibam)?

Primer Na dopustu sem 5 dni ni ekvivalenten 5-dnevnemu dopustovanju.

V prvem primeru gre za “normalen” stavek; 5 dni je sestavljeno iz števnika pet in samostalnika dan v množini. Na dopustu sem bila pet dni je povsem navaden stavek.

5-dnevno dopustovanje pa je drugačen primer: gre za podredno tvorjeko, ki bi se lahko pisala petdnevno ali 5-dnevno; vrstni pridevnik tu ne igra vloge, nenazadnje niti ni vrstni pridevnik.

Draga Zvezdica, na dopustu nisi bila 5 dni, ampak pet.

5-dnevno dopustovanje .. .e ee .. .. aja, saj nisi vprašala mene, sori. A vseeno, če bi le malo prebrala zgornje nakladanje, prosim.

Če prav zastopim, moramo zdaj le še ugotoviti razliko med normalnim in navadnim.

Nataša, da si nauš kej nardila.

Tega nauš pa ne znam jezikovno utemeljiti. :)))
Filip, lep dan tudi tebi. 😉

Tudi tebi, Nataša 😉

Tu pa imamo lep primer nepoznavanja osnovnih pravil glede zapisovanja števil, spet iz Večera:

“Šestindvajset-letni Omar bin Laden, ki trenutno živi s svojo ženo Britanko v predmestju Kaira, kjer tudi dela kot pogodbeni delavec, pravi, da je očeta nazadnje videl leta 2000, ko je sam zapustil Al Kaido.”

Da ne govorim o preobilju podredij in vrinkov in o tem, ali Britanke in Britanci obstajajo (sploh).

V članku je toliko napak, da bi lahko služil za praktično vajo pri slovenščini v srednjih šolah, morda celo v zadnjih razredih OŠ.

Naslov teme sicer ni ustrezen, vendar ga nisem zasnoval jaz. Vendar pa se tu sem lepo prilega še en navedek iz Večera, ki obenem demonstrira napačno razumevanje vrstilnih števnikov in napačno postavitev vejice (pa še kaj bi se našlo).

Prosim vas, torej, da ne pišete tako:

“Moj oče verjame, da je njegovo delo, da pomaga ljudem,” pravi eden izmed 19. otrok Osame bin Ladna, ki meni, da Osama Bin Laden v tem trenutku nima toliko moči, da bi ustavil Al Kaido tudi, če bi si to želel.

še en primer,
s spletne strani VEČER:

Lokal bo namreč v spodnji etaži Ljubljanskega Emporiuma, vendar pa ima prav tako pridih morja, saj so v njem kar 3 akvariji z najrazličnejšimi ribicami.

Razen seveda Večer:

Ledger se je septembra lani razšel z igralko Michelle Williams, s katero imata 2-letno hčerko Matildo.

Filip, najbolje, da začneš brati kateri drug časopis. 🙂

:))

Mah, to berem na njihovi spletni strani in se mi zdi prav zabavno :))

Zgodba ima seveda nadaljevanja:

Igralec, oče 2-leti stare deklice, se je nedavno razšel s svojo partnerko, zaradi česar naj bi ga pogosto mučile depresije.

Tile primeri iz Večera so res vsega obžalovanja vredni, povrh vsega sem pa prepričana, da bi rekli, ja, saj mi pa lektorja itak ne rabimo, smo sami sebi dovolj. Hja, samo sami sebi. En medij si takih bedarih preprosto ne more privoščit, če jim je to všeč ali pa ne.

Tele Britanke/Britanci so pritegnili mojo pozornost. Zakaj pa ne bi obstajali? Kaj pa je pri tem spornega?

Ker ne obstaja država Britanija verjetno ni vsem jasno, kdo naj bi Britanci bili.

So potem Velikobritanci ali morda celo Združenokraljevci? 😉

(Zakaj obstaja British Embassy, če je država United Kingdom of…?)

No, ja, mislim, da gre pri tem bolj za poimenovanje prebivalcev kot za striktno sledenje imenu države.

Britanci sebe imenujejo British ali Brits in tudi govorijo o Britain in pa Great Britain. Torej lahko sklepamo, da je Britain skrajšano ime za Veliko Britanijo, kar je povsem logično. In od tod dobimo potem tudi slovenske Britance in Britanke.

Ne trdim, da Britancev ni, me pa veseli, da sem spodbudil debato.

Do sedaj nobeden ni omenil Angležev. Sami sebi pa rečejo tudi Briton, kopiram iz Merriam-Websterja:

Briton
:a native or subject of Great Britain; especially : Englishman

Pa še iz SSKJ:
otočàn in otočán -ána m (ȁ á; ȃ) kdor živi na otoku ali je doma z otoka: navade otočanov; otočani in kontinentalci ∙ publ. Otočan Britanec, Anglež

Torej je možnosti mnogo, tudi Britanci so med njimi. Čeprav mi to preveč diši po besednjaku Branka Kastelica. IMHO je najbolj običajen naziv zanje Angleži, tiste razlike med Anglijo, Združenim kraljestvom, Veliko Britanijo in kar je še tega naj si pa nekam . … e e..e shranijo.

Končno tudi mi vsem taspodnjim rečemo Bosanci, pa mirna bosna!!

;))

S tem postom ne mislim žaliti nikogar.

Živela sem v Londonu in Britanci so si rekli/si rečejo Brits ipd.

Razlikovanje med Angleži in drugimi na Britanskem otoku pa pride do izraza samo takrat, ko želijo to res poudariti.
Na primer: prav hecen je primer tenisača Andyja Murryja. 🙂 V časopisih bo zelo redko pisalo kaj drugega, kot Scotsman Murry je dosegel to in to… Ni Britanec :), samo Škot. Tu se že kaže zavzetost, da slučajno ne bi kdo pozabil izpostaviti, da je Škot.

Nikoli pa nisem nobenega npr. v Londonu ali drugod v Angliji živečega Britanca slišala reči, da bi bil Englishman ali kar koli podobnega. Ponavljam. “Področna” imenovanja, torej Angleži, Valižani, Škoti pridejo v ospredje, ko je to treba :), drugače pa se imenujejo Britanci. Je pa res, navadno so Angleži tisti, ki se imenujejo Brits.

Govoril sem s stališča Slovenca, ki verjetno ne bo rekel, da je srečal Britanca, če bo naletel na nekoga, katerega govorica se mu sliši naravna angleška.

Ja, to je pa res. Navadno Slovenci rečejo: Grem v Anglijo; Angleži to in ono… Saj, v glavnem imajo prav :), a tudi ne. Večina namreč Otok pojmuje kot Anglijo, po vsej verjetnosti zato, ker se navadno hodi v London, ki pa je v Angliji. 🙂

No, ja, pustimo ob strani boljše poznavalce Otoka, ki se tja pogosteje vračajo in ne samo v London, ampak tudi v druge dele Velike Britanije…

Res, večkrat sem bila v Angliji in vedno sem tudi rekla, da grem tja in da imam sestanke z Angleži. Če mi kdo reče, da se je pogovarjal z Britancem, moram na kratko pomisliti in si predstavljati zemljevid. Kdo je že to? Aha, Anglež ali Irec ali škot ali Valižan. (Pa upam, da imam sploh prav:) )
Na srečo se mi še ni zgodilo, da bi mi kdo rekel, da se je pogovarjal z Britancem, tako da nisem imela zastojev take vrste v pogovoru.