tečaj nove slovenščine za starčke
Zanima me, ali ostaja kakšen tečaj “nove” slovenščine za starčke. Ne razumem je več in se z otroci in vnuki ne znam pogovarjati.
Pride domov sin in reče, da se mali že rola. Ne vem , ali se vozi z rolerji, ali se smeji.
Vnukinja bi šla s frendi nekam, kjer bi bil ful žur.
Snaha pripoveduje, da gre zjutraj vse narobe, ker se jim mudi in so že pred odhodom vsi naspidirani.
Sosedi je nekdo tako težil po telefonu, da ga je kar skenslala.
Druga soseda je pred leti postala piarovka. Kakšni poklici, kakšna govorica!
Haha, jaz nisem starka, pa se moram včasih “orenk” poglobiti, da razumem govorico od “ta mladih”.
Saj je morda malo izven konteksta, ampak jaz ravno zaradi te grozne spakedranščine ne prenesem oddaje E+. Sploh tista voditeljica Jelena…. Mislim, kaj pa ta ženska (pod taktirko in z dovoljenjem urednikov seveda) dela iz slovenščine!!!! Človek ne ve, ali bi se smejal ali jokal.
Ne vem, morda mislijo, kako so moderni, v resnici pa izpade prav butasto. :((
Si predstavljate, kako se mladina rola, ko bere te naše jeremijade? Na srečo pa slej ko prej pozabijo na te štose ali pa jih povozi naslednja generacija s še bolj “in” govorico. Sicer pa menda čez sto let sploh ne bo nihče več govoril slovensko. Takrat se mi na primer ne bo treba jeziti nad uporabo besede “izplačati” (ne vem, kako je v pravopisu, a če jaz nimam prav, potem je pravopis zanič!).
Kako naj se “izplača” kupiti neko reč (igračo, avto, mobitel,… – glej reklame!)?
Izplačati pomeni vzeti denar od nekod in odplačati dolg ali obveznost, da so potem računi čisti. Kupiti neko reč pa se lahko kvečjemu splača, imamo torej od njega materialno korist in ne denarja na roko tudi v primerih, ko je govora o prihrankih.
Vzpenjati ali spenjati? Vzporedno ali sporedno? Morda pri vzporednosti in sporednosti “vz” lahko brez škode zamenjamo s “s”, toda menda je jasno, da besedi vzpenjača in spenjača nimata istega pomena.
Skratka, ne moremo kar vsevprek dveh črk nadomestiti z eno, ne da bi ob tem imeli pred očmi tudi njihov pomen. Slej ko prej se bodo pa itak našle spakedranke in uporaba tako kompliciranih izrazov ne bo več problematična. Se sploh ne splača (izplača?) jeziti.
Malo sem zašla, ampak res bi potrebovali kak obnovitveni tečaj. Tudi poosnovnošolska mladina, ne le starejši.
Draga Rozi,
mislim, da sem eno generacijo mlajši od vas. Zelo mi je ljuba ta naša materinščina in hudo mi je, kaj današnja vsega prenažrta mladina počne z njo. Res pa je, da je vsaka generacija uvajala nov sleng, novo govorico – malo iz kljubovalnosti “starcem”, malo kot za humor (da bo zvenelo bolj zabavno, sproščeno, …) itd.
Prav tako pa je tudi res, da vsaka generacija nekoč odraste, postane zrelejša, se tudi začenja zavedati svojih korenin in tako tudi spremeni svoj jezik. Večina “uvoženih” in “skonstruiranih” besed zamre, ostanejo nekatere bolj ali manj uporabne in domiselne in se v desetletjih vgradijo v jezik.
Sem tudi ljubitelj nemščine in vidim, da je tudi tam (pa v francoščini prav tako) vse več posiljevanja z besedami tujega izvora.
Moja največja želja je, da bodo tudi naši potomci čez tisoč let poslušali razlago ob takratni razstavi brižinskih spomenikov v slovenščini, in to nekje med Jadranskim in Panonskim morjem, Alpami, Kolpo in Sotlo.
Aja, še to – če se boste poskušali z mladimi vsaj tu in tam (recimo, sebi in njim v zabavo) sporazumeti v njihovem “novoreku”, vam garantiram, da boste “superbabica” in veliko več možnosti boste imeli, da se oni od vas navzamejo nekaj slovenščine.
Obilo uspeha!
Zelo lepo si povedal in me spomnil, da je bilo podobno že v moji mladosti, vendar smo uporabljali tujke večinoma iz latinščine, ki je bila v mojih časih v gimnaziji še obvezna. No, nekaj je bilo tudi spakedrank iz nemščine, ampak te so večinoma uporabljali starejši. morda jih tisti, ki smo bili takrat mladi, zato nismo marali uporabljati. Ampak tega je že tako……………….. dolgo.
Ni tuk pomembn kakšno slovko govorite, bolj je važn, da rojevate dost otrok! Priseljenci (zlasti z juga) so bolj nevarn kot jezikovne novotvorbe!!! Jezik se hitr spreminja, razvija, še zlasti v sodobnem svetu. Če nam uspe spet spravt število rojstev na 30000 na let, bo slovka preživela, drugač pa se ne izplača ukvarjat z njo, ker priseljenci bodo itak govoril samo anglešk!