Tasos 2009 – z enoletno zamudo

[center]Tasos
plavajoči gozdiček, v katerem prepevajo ptice
in mikrovalovne pečice[/center]

Podatkov o otoku ne bom navajal, saj menim, da je dovolj tega na internetu. Opisal bom le, kako se tja pride in kakšni so bili moji vtisi.

Termin: 29.8.09 – 5.9.09
Transfer: prevoz do letališča, letalo, avtobus, trajekt, avtobus = slabih 8 h
Hotel: Rodon House 2* sup. polpenzion
Veter: prijeten, močnejši na severu
Voda: baje 25º C, topla
Temp. zraka: povprečno 30º C, vendar zaradi prijetnega vetra ni čutiti vročine
Prevozna sredstva po otoku: taksi, rent-a-car, avtobus (začuda ne zamujajo)

Pot iz Celja do Tasosa
Ob 10:00 sva s punco odrinila iz Celja proti Brniku, check in je bil ob 11:00, letalo je poletelo ob 13:05. Vreme je bilo obupno.
Let je trajal 1 h in 40 min. V Kavalo smo prileteli ob 15:45 (Grčija je eno uro pred nami), 30 minut je trajalo, da so nas strpali na avtobus (šofer je imel poseben sistem zlaganja prtljage, ki na koncu vseeno ni deloval). Pravočasno smo prispeli do pristanišča in odpluli s trajektom. 40 minutno plovbo so nam krajšali zabavni in pogumni galebi, ki so nam dobesedno jedli iz rok. Šofer nas je postopoma odlagal pred hotele. Do Trypitija (jug) je trajalo dobrih 40 minut. Čez pol ure sva že bila v vodi.
Seštevek: dobrih 7 ali slabih 8 ur.

Hotel Rodon House
Ima 2 zvezdici in pol., vendar naju je prijetno presenetil z malenkostmi, ki jih v drugih hotelih višje kategorije ne vidiš. Na začetku je majhna kuhinja s posodo, priborom, napo, štedilnikom in hladilnikom.
Sledi majhna kopalnica s straniščem (WC papirčki gredo v koš), malo pretesno tuš kabino, povprečnim umivalnikom in ogledalom ter oknom z zaščitno mrežo proti komarjem. Edina pomanjkljivost je, da pozno zvečer in zgodaj zjutraj traja zelo dolgo, da priteče topla voda.
Soba je opremljena s posteljama, ki sta potisnjeni skupaj v francosko ležišče (klasika), dvema raztegljivima kavčema (primerno, če se par med dopustom sprička), omaro, televizorjem, ki ga nisva nikoli prižgala, klimo, ki je nisva potrebovala, in ogromnim balkonom. Na balkonskih vratih je zaščitna mreža proti komarjem, tako da je lahko nočni bralec zaščiten pred žuželkami. Na ogromnem balkonu je mizica s stoloma, senco dela tenda, perilo pa lahko gost obesi na stojalu.
– zajtrk (od 8:30 do 10:30): v prospektu je pisalo, da nudijo kontinentalni zajtrk, kar je dodobra prestrašilo najine želodce, vendar so naju že prvo jutro zapustili strahovi, ko sva videla dobro obložen bife. Čakal naju je kruh, maslo, margarina, marmelada (jagoda, marelica), med, eurokrem, šunka, sir, trdo kuhana jajca (včasih še vroča), paradižnik, masleni rogljički, dve vrsti soka, voda, črni čaj, kava, mleko, kosmiči (musli in koruzni), grški jogurt in breskov kompot.
– večerja (od 19:30 dalje): prospekt pravi, da večerjo strežejo, obrok pa si izbereš prejšnji dan. Prva večerja je bila obupna – razkuhan ribji file (mogoče morski pes) in polnomasten mrzli pomfri, edina svetla točka je bila dobra grška solata. Večerje so se žal nadaljevale v istem slogu. Izmed 25-ih smo vsak večer lahko izbrali štiri menije, ki so se večinoma ponavljali. Solate in namazi (9 vrst) pa so bili okusni. Prevod menijev je katastrofalen. Za sladico smo vsak večer dobili prezrelo lubenico. Ironično je, da se hotelska restavracija oglašuje kot specialist za italijansko hrano.
– okolica: kot je navedeno v prospektu, je hotel res obdan z bujnim rastjem, ki povsod daje prijetno senco, tako lahko gostje jejo kar na vrtu. Ose so sicer med rednimi nepovabljenimi gosti, vendar z dobro odmerjenimi zamahi odletijo stran. Družine z majhnimi otroki bodo več kot zadovoljne, saj je na vrtu več vrst igral, bazen, ki je pregrajen za otroke, ob bazenu pa je majhen bar s fotelji, kjer lahko starši (vinjeni ali ne) opazujejo svoje otroke pri igri. Iz hotela vodi mimo igral tudi potka do majhnega zalivčka, ki je posebej primeren za manjše otroke, okrog 100 m stran pa je plaža Trypiti.
– recepcija: vedno je nekdo na razpolago, vsi so zelo prijazni, govorijo angleško. Vodja hotela nama je pomagala pri izposoji avtomobila. Cene so bolj ugodne, kot tiste, ki jih ponuja agencija. Avtomobili so zavarovani – midva sva imela full insurance, vedno se pozanimajte, če je avto zavarovan – full insured. Če boste potrebovali taksi (cena do mesta Limenaria je 5 €) , se obrnite na recepcijo. Brezplačnega sefa nisva uporabljala.

Taverne
V Trypitiju je ena taverna, kjer strežejo okusno hrano, vendar kmalu spoznaš, da ni pripravljena sproti, ampak ves čas poje mikrovalovna pečica. Cene so zmerne (17 € za 2 glavni jedi, grško solato in pijačo). Osebje je prijazno, postrežba je hitra, obvladajo angleščino in nemščino.
Na žalost zgodba s fritezo in mikrovalovnimi pečicami ni zaključena. V Limenariji je situacija podobna. Nudijo tipično grško hrano iz zamrzovalnika. Solate so dobre.
Ljubitelji gyrosa, pozor! Dobre gyrose raje iščite na bolj komercialnih otokih, kar pa Tasos še ni. V najinem gyrosu ni bilo tzatzikija, maščoba pa je kar tekla iz pite.
Lokalna specialiteta je posušena hobotnica, ki pa ni nič posebnega.

Lokalno vino
Za tiste, ki težko držijo noge skupaj, naj velja opozorilo, da je vino zelo močno.

Plaže
V morju so naju tu in tam presenetile modre meduze s kratkimi lovkami, ki pa niso nikogar ožgale. Baje tudi niso nevarne, je pa čuden občutek, ko se med plavanjem zaletiš v njo.

– Trypiti
Nahaja se zelo blizu hotelov Rodon House, Blue Palace, Trypiti. Plaža je peščeno-prodnata in še zdaleč ni sanjska, kot je opisano v prospektu. V vodi so na začetku skale, na katerih zaradi alg drsi, ponekod so tudi ježki. Na samem začetku plaže skal sicer ni – dno je prodnato, je pa zato tam gneča. Naravne sence skorajda ni, razen na skrajnem levem in desnem delu, se pa da najeti ležalnike in senčnike. Cena najema je 7 €, v ceno sta vključeni dve pijači. Morje je bilo na tej plaži zelo čisto brez trave in alg.
– Potos
Do plaže sva prišla z avtobusom. Senčniki na plaži so brezplačni, saj so namenjeni za goste hotelov in nihče ne preverja. V mestu je veliko trgovin, tavern, barov in državljanov bivše Jugoslavije. Plaža je dolga, večinoma prodnata in pretežno čista. Ni nič posebnega – tipična mestna plaža. Na območju, kjer so senčniki, ni ježkov.
– Aliki
Plaža je tipično mestna, ozka, obljudena, s senčniki in barom. Na izletu z ladjico smo se zasidrali 50 m pred obalo in se kopali v kristalno čistem morju turkizno modre barve. Sem se splača priti zaradi vode, ne pa plaže. Natakarica v Koala baru je Srbkinja, tako da lahko pijačo naročite v bratskem jeziku, vam pa to ne prinese nobenega popusta.
– Archagelos
Do plaže sva hodila 40 minut od postajališča pri samostanu. Avtobusi so bili vedno zelo točni, tako da pazite, kdaj planirate odhod s plaže. Kopala sva se na manjši prodnati plaži, ki je na levi strani od glavne plaže. Na tej plaži za razliko od glavne ni senčnikov in tudi ni bara, je pa zato manj turistov. Na obalo se zliva sladka voda iz majhnega naravnega izvira, ki je nekaj metrov višje v gozdičku. Voda je zelo čista, je nekaj ježkov, vendar je od obale speljana pot. Izmenjujeta se topla in hladna voda. Naravne sence je dopoldne dovolj. Ta plaža nama je bila zelo všeč.
– Paradise beach
Peščena plaža, ki velja za eno lepših na otoku in je zato tudi bolj obljudena. Izposoja senčnikov in ležalnikov stane 7 € za cel dan. Blizu je tudi bar, kjer se da dobiti prigrizke in pijačo. Na levi strani plaže je veliko nudistov, vendar plaža ni striktno ločena. V vodi je bilo ponekod veliko trave, vendar si se ji lahko izognil. Do globoke vode se človek dobro nahodi. V globlji vodi je morje čisto.
– Golden beach
Plaža je na severovzhodnem delu otoka, je peščena in jo opevajo kot eno najlepših plaž. Nama se ni zdela nič posebnega. Ležalniki, senčniki, bar, tuš, veliko trave v morju, močno piha. Tudi tu se naredi dolg sprehod do globlje vode.
– Agios Ioannis
Nama zelo pri srcu, očitno je pri srcu tudi kozam, ki se rade sprehajajo v bližini. Do nje sva prišla z avtom. Je prodnata, čista, s senčniki in ležalniki, za katere nisva rabila plačati. Je zelo majhna in ne preveč obljudena, na njej je bar. Voda je zelo čista, vanjo pa se vstopa po kamnih. Nahaja se med plažama Aliki in Paradise beach.
– Kanalizathija 🙂
Nahaja se le streljaj od pristanišča v Limenariji. Sledite vonjavam človeških iztrebkov po obronkih skalnate obale v smeri Metalie. Plaža je prodnata, voda malo manj čista, nad vami se razprostira že nekaj let zapuščena palača Palataki, katere kanalizacija je speljana do plaže. Žalostno je dejstvo, da sva se tam dejansko zadnjič kopala na Tasosu.

Izlet z ladjico
cena: preko slovenske predstavnice: 30 € na osebo, preko grške agencije pa 23 €.
Ker smo predvidevali, da bo izlet voden v slovenskem jeziku, smo se odločili za izlet s slovensko predstavnico. Na ladji smo bili skupaj s Srbi, tako da smo lahko za informacije spraševali srbsko vodičko, saj naša ni vedela veliko o poteku potovanja in dolžini postankov. Na ladjici smo zajtrkovali (kruh z maslom in marmelado, čaj/kava). Prvi postanek je bil pri naravnem bazenu v skali, kjer smo se kopali in pili ouzo. Pri drugem postanku smo lovili ribe – vsak, ki je želel, je lahko dobil na kolut navit laks s trnki in utežjo. Drugo kopanje je sledilo pred plažo Aliki, kjer smo ostali dalj časa. Tu so mornarji pripravili kosilo (souvlaki, kruh, solata, pijača), nato pa smo odpluli še do plaže Archagelos, kjer smo se spet kopali. Voda je bila pri postankih kristalno čista. Priporočava, da se udeležite tega izleta, saj lahko iz drugega zornega kota opazujete obalo in plaže. Izlet je trajal od 9:00 do 16:00. Posadka je vedno dobre volje in rada kakšno ušpiči. Naša vodička je »padla« v vodo – oblečena. Enemu od posadke sem šel na živce, a še dobro, da ni bil kuhar. S kuharji moraš vedno biti v dobrih odnosih.

To bi bilo vse. Res je z zamudo, ampak mogoče bo komu pomagalo, ko se bo odločal. Ne rečem, da bi šel še enkrat tja, sem pa vseeno vesel, da sva šla.

Lovro