Tašče
moja je tista taprava iz pekla ko po njenem za njenega sina in vnuke nikoli ne naredim nič prav. Ne znam prav kuhat, pospravljat, vzgajat otrok, itd. Srečne so lahko tiste ko imajo tašče s katerimi se lahko razumejo.
Ali kot bi rekla moja znanka: moja tašča bo najboljša ko bo mrzla!
kruto ampak resnično!
No, moja se ni prav tasca, je pa bodoca tasca, moj ljubi je edinec, a sploh ni razvajen, ravno nasprotno! Njegova mama je ful studirana, nikol ni padla enega izpita…, sedaj je s.p., ima cisto poseben pogled na zivljenje, ko mi je on pravil o svoji mami, me je bilo na smrt strah jo spoznati, zdelo se mi je, da je me bo zivo pojedla, ko pa sem jo bolje spoznala, sem ugotovila, da sploh ni tako slaba zenska, ima svoje muhe, vendar jih pac moras sprejeti, se ne sekirati, ce pa je res hudo, pa imej cim manj stikov z njo, sploh pa nikoli, da sta cisto sami. Mislim tudi, da stari in mladi niso za skupaj, izjem je zelo malo. Vsekakor ni za obupat. Ljubezen je na prvem mestu.
Prav lep pozdravcek!
Ja, sam mojemu možu je prva ljubezen mama. Z njo poleti preživi vse konce tedna na vikendu, za 1. novembra sta šla skupaj na grob, jaz kot da ne obstajam. skratka, ko ga pokliče po telefonu, že leti k njej. Jamra, kako je bolana, pa ima sam sladkorno, pa še to tisto mal čez 6. Pri hrani se pa ne pazi, pol pa je tako uboga, ko jo zdravnica na pregeldu nadere.
No, tole pa je tema za nedeljski popoldan! Moja tašča – hm – ne preneseva se, sreča je edino v tem, da se vidma 5x na leto. Vedno hoče met vse prav, spozna se na vse, modo, politiko…, ne ve pa, kdaj ima njena vnukinja (moja hčera) rojstni dan, da o mojem sploh ne govorim. Sicer pa – vsi vemo, kaj imata skupnega tašča in pečenka :)))))).
Pa lep večer vsem!
Moja tašča je zelo, zelo vredu in jo imam zelo rada. Zaštekali sva se kar na hitro in tudi najina pogleda na svet sta si podobna. Je zelo odprta, pozorna, razgledana in sodobna ženska… Če rabiš pomoč je vedno, ampak res vedno pripravljena pomagati, tudi jaz ji rada pomagam, če je le možnost. V glavnem, sem zelo srečna kar se tega tiče, poleg tega , da imam krasnega moža imam tudi zelo vredu taščo. Pa tudi moj mož pravi, da je moja mami fajna tašča-saj je res fajna :-).
Zelo cenim to, da se vsi dobro razumemo, ker si ne predstavljam, da bi v sebi do nekoga gojila neko jezo, pa zamere.
Kako pa kaj vaši tasti? No, tudi jaz o tašči vse lepo (ker je že pokojna), za tasta pa groza in strah, skratka katastrofa – samo en primer, njegovo vmukinjo (mojo hči in hči njegovega sina edinca (mojega moža)) je prišel obiskat samo enkrat (ja, ste prav prebrale) od kar se je rodila, pa je mala stara sedem mesecev (in še to v porodnišnico, ker je moral pripeljati moževo staaaro mamo, ki pa je super). Da pa bi ji slučajno kdaj kaj kupil al pa dal – odpade (pa ne, da ne bi imel denarja). Npr. ko je bila krščena, ni dobila prav nič. Katastrofa.
In jaz sploh ne vem a naj se sekiram, smejim, blaznim,….
NO ja, bo že. Sicer pa manj ga vidim, raj ga mam, najraje ga mam pa če ga nič ne vidim.
LP, S.
moja tašča – manj kot jo vidim, večja je želja, da je sploh ne bi videla.
gre mi na živce, ker je nesposobna, skratka bedasta. Že leta nazaj je imela probleme z živci in od takrat ni več taprava – včasih padajo take izjave, da bog pomagaj. Možek pravi: Ma kaj ji češ. ampak meni gre na živce.
Ko je imela letos rojstni dan, je hvala bogu nekaj prišlo vmes, tako da ji nisem šla niti voščit. Ne morem si pomagat – taka sem. Ne morem iz svoje kože. Tako, da ob nedeljah gre na obisk k njej samo mož z otrokoma, jaz pa imam glih takrat polno za likat in za spravljat. Je** ga.
Še dobro, da ne živimo v istem kraju.
Če lahko prav po slovensko priznam, sem prav fouš vsem tistim dečvam tle s foruma, ki se s svojimi taščami super razumejo in gredo včasih še na kavo.
LP.
Dekleta, kaj svetujete, če tašča tekmuje s tabo? Če ne zmaga, ima dolg nos, če pa ji vseeno uspe, se pa hvali in hvali brez konca in kraja. Meni že gre to pomalem na živce. Saj ima dan 24, samo 24 ur in ne utegnem vse tip top narediti. Ona pa od dolgčasa ne ve kaj bi delala.
V glavnem nikoli ni prav. Nekatere stvari imam pač prirojene in ko v kaki stvari zablestim, mi očita, da mi ne bi padla krona z glave,…… po drugi strani pravi, da sama sebe nimam zadosti rada, da se ne spoštujem, da, ….. Ne vem kako to gre skupaj. Po eni strani sem “slabič” po drugi “kraljica”. Nasprotovanja pa taka. Tihi molk pa tudi ni dober.
… Pa še nekaj. Pred tedni sem kupila pralni stroj. Čez dva tedna je tašča kupila čisto istega, z istimi programi, od iste firme. Zadnjič je bila pri nas na kosilu. Pa sem imela vključeni pralni stroj. “Joj, kako je pa tvoj stroj glasen, moj pa pere čisto potiho, da ni pokvarjen?” je rekla. GROZA
Lep dan želim
Veste česa je pa mene groza?
Da bom nekoč tudi sama tašča ;)))
Ko sem ga pred dobrimi 16 leti prinesla iz porodnišnice domov,
sem ga stiskala, lupčkala, božala…pač vse kar srečna mamica počne.
In spomnim se, ko sem ga štiri dni starega zibala, sem mu rekla:
“Zate pa ne bo vsaka dobra!”
Tisti hip sem se razhudila sama nase: “Poslušaj se babnica! Imel bo
kakršno si bo izbral! Kako se pa ti počutiš, ko ti tvoja tašča da na vsakem
koraku vedeti, da nisi prava za njenega sinčka?”
Večji ko je, bolj me skrbi ali bom znala tamladim pomagati brez
vsiljevanja. Zaenkrat še vem, da mora sin izbirati zase ne zame.
Kako bo pa čez nekaj let….
držite pesti, da bom še normalna!
Forum je zaprt za komentiranje.