tašča sili otroka v cerkev
No spet se oglašam, da vam povem kako smo (upam, da dokončno) rešili zadevo. Tašča z mano ni govorila kakšen teden, v znak protesta, da ne delam prav. No tudi tast je nekaj vihal nos tako, da sem se počutila povsem sama (partner je namreč po več dni odsoten).
Premišljevala sem samo še o selitvi, ampak kako???
Pred hišo sem se počutila povsem odveč, počutila sem se nezaželjeno. Ampak zakaj bi se tako počutila, ali delam kaj narobe, ker sem sem to kar sem?
Če me nekdo ne sprejme zaradi tega, ker sem ateist; to ni moj problem, ampak njegov. In sem se obnašala, kot da ni nič. Počasi sta dojela, da ne bom popustila in sta se očitno sprijaznila. Hčerko sem spraševala, če ji je babica še kaj težila za veruk, pa je rekla da NE.
hojla ponovno, ateistka….
lepo je slisati, da so se stvari malce umirile, ceprav jaz tasci se vedno ne bi popolnoma zaupala glede tega, da hceri vec ne bo nic rekla za verouk. ce ne drugo, bo s kaksno sosedo na kavi poklepetala, da njihova tamala pa ne hodi k verouku, ker….
glavno je to, da si zaenkrat situacijo resila na lep in primeren nacin, upam, da smo ti na forumu kaj pomagali 🙂 (verni in neverni) ce se pa stvar ponovi, bos pa se ti ponovila reakcijo… v nedogled pa tudi ne bo slo!
veliko srece in uspeha, G.
Naša izkušnja: otročka sploh nismo dali krstit in tako že v kali zatrli podobne težnje. Naj se sam odloči kateremu prepričanju – če sploh kakšnemu – bo sledil.
Seveda sta poskušali – obe babici. Zlasti tašča, ki je celo omenjala angelčke, ki zdaj jokajo …. (?!) Na moje veliko presenečenje se je takrat vmešala moja mama (očitno je videla bizarnost takšnih scen) in se postavila na najino stran.
Vsekakor sem prepričanja, da se mora otrok odločit sam. Če se mu ne gre, se mu pač ne gre…
Forum je zaprt za komentiranje.