Takoj ko uvidi, da je v zmoti, se prične opravičevati.

Je vejica za takoj ali je ni?

Je. Kdaj se začne opravičevati? Ko uvidi, da je v zmoti.

Ni vejice za takoj.

ni je.

Hmmm, mislim, da “takoj ko” ni veznik enakega tipa kot “medtem ko”. Zdi se mi, da gre tukaj za različne stvari, zato imam občutek, da vejica za “takoj” mora biti. Ker lahko vmesni odvisnik izpustimo in ima poved še vedno smisel. Kaj menite ostali? Hvala.

Frfulja, zakaj pa veznik takoj ko naj ne bi sodil v isto skupino kot veznik medtem ko?
Za kakšne “različne stvari” naj bi šlo?

Vezniki:
1. Enodelni
– enobesedni
– večbesedni
2. Dvodelni

medtem ko = večbesedni ali sestavljeni enodelni veznik

Večbesedni enodelni vezniki so še:
kljub temu da – medtem ko – namesto tega da – potem ko – pred tem ko – s tem da – zato da – kakor da – kot da – kakor hitro – tako da – toliko da – brž ko – še ko – že ko – češ da – samo da – le da; to je.

Razen to je so vsi samo MEDSTAVČNI.

Leja, najprej hvala za odgovor!

Mi lahko prosim navedeš kakšen primer za dvodelni veznik? Se nobenega ne morem spomniti in ti bom zelo hvaležna …

Zdi se mi, da bi “takoj ko” lahko uvrstili med iste primere, kot so “zdaj, ko”, “takrat, ko” in “včeraj, ko” – v teh primerih vejica sigurno je (preverjeno), ker gre za prislove … Vesela bom tvojega odgovora! In vseh ostalih seveda tudi!

Lep pozdrav!

Frrfulja, ravno zato mislim, da vejica je. Takoj je namreč prislov.
Če se ravnamo po s-strukturi, pa takoj vidimo, da je glavni stavek Takoj se začne opravičevati, kar nedvomno dokaže, da vejica je.

Logika, da vejica nekje je, zato ker je vezniško besedo sestavlja (tudi) prislov, ne bo držala.

Vezniške besede so: vezniki, prislovi, oziralni in vprašalni zaimki, členki.

Dvodelni vezniki:

1. V obeh delih vezniške zveze se ponovi ISTI veznik:
ali – ali
ne – ne
niti – niti
zdaj – zdaj
deloma – deloma
nekaj – nekaj
včasih – včasih

Ne hčere ne sina po meni ne bo.
Deloma sem kriv jaz, deloma ti.

2. V enem delu je en, v drugem pa njegov soodnosni izraz:
tako – kakor
kakor – tako
čim – tem
ne – ampak (marveč, temveč)
ne samo (le) – ampak (temveč, marveč) tudi
tu – tam
enkrat – drugič

Ni le dober, ampak tudi priden.
….

(Vse prepisano iz slovnice; drugače jaz namesto veznika ampak uporabljam druga dva, odvisno od besedila)

BREZ vejice.

Z vejico!!