SVN (komunistična) sociala
Osebni račun na durs, zpiz – hm, nekako se mi zdi, da bi tudi tu državo srbeli prsti, da bi imela to pod kontrolo ali bolje “varovalke”, kako tudi ta vplačila sčasoma povečevati in krasti na račun bodočih generacij. Kakšne deleže pa bi predlagal koliko se kam vplačuje; se pravi koliko študent in koliko delodajalec? Ko bi se pogovarjali o takšnem sistemu, bi študenti tudi zahtevali več pravic in ravno tako več pravic delodajalec, kar pomeni, da študent ne bi mogel kadarkoli prekiniti z delom, ravno tako bi mu moral delodajalec plačevati malico (ki mu je sedaj ni treba) in prevoz, v takšnem sistemu bi se našli kmalu ideologi, ki bi zahtevali za študente če ne cel pa vsaj delež regresa in nadomestila za bolniško. Skratka, zadeva ima ogromno balasta za predelati, da bi našli neko zadovoljivo alternativo. Spomnimo, da ima delodajalec, ki nekomu recimu plačuje minimalca skoraj 1000€ vsega za plačati (bruto plača + prevoz + malica).[/quote]
zgleda, da nekaj veš o plačah.
Prispevki od bruto plače so “denar” zaposlenega – delodajalec jih samo “nakaže” na DURS. Durs pa nakaže na ostale “upravičence”.
In ja – dobili bi pregleden trg dela in jasne stroške delovne sila.
Zakaj za vraga nekdo, ki se vozi 100 km daleč v službo (znani primeri iz JS/JU!!) dobi zato plačano vožnjo?? Še dobro, da mu čas vožnje ne gre v delovno dobo ☺
Zakaj je porebna 9 mesečna porodniška??
Zakaj se “brezplačno” rešuje vsakega dripca, ki se po hribih sprehaja v japankah … pa še kaj drugega zraven — pa pridemo do “primrrljive” družbe sosedov in EU držav ☺
btw: ŠS napotnice so komunajzarska iznajdba, da se je potomce (“elite”) lahko “reklamiralo” po firmah in so imeli “znanje in izkušnje” za zasedbo dobrih delovnih mest takoj po faksu.
Podobno so razne “avtorske” pogodbe, s katerimi je “elita” cuzala – ne, da bi plačevala ustrezne dajatve kot za plačo …
Osebni račun na durs, zpiz – hm, nekako se mi zdi, da bi tudi tu državo srbeli prsti, da bi imela to pod kontrolo ali bolje “varovalke”, kako tudi ta vplačila sčasoma povečevati in krasti na račun bodočih generacij. Kakšne deleže pa bi predlagal koliko se kam vplačuje; se pravi koliko študent in koliko delodajalec? Ko bi se pogovarjali o takšnem sistemu, bi študenti tudi zahtevali več pravic in ravno tako več pravic delodajalec, kar pomeni, da študent ne bi mogel kadarkoli prekiniti z delom, ravno tako bi mu moral delodajalec plačevati malico (ki mu je sedaj ni treba) in prevoz, v takšnem sistemu bi se našli kmalu ideologi, ki bi zahtevali za študente če ne cel pa vsaj delež regresa in nadomestila za bolniško. Skratka, zadeva ima ogromno balasta za predelati, da bi našli neko zadovoljivo alternativo. Spomnimo, da ima delodajalec, ki nekomu recimu plačuje minimalca skoraj 1000€ vsega za plačati (bruto plača + prevoz + malica).[/quote]
zgleda, da nekaj veš o plačah.
Prispevki od bruto plače so “denar” zaposlenega – delodajalec jih samo “nakaže” na DURS. Durs pa nakaže na ostale “upravičence”.
In ja – dobili bi pregleden trg dela in jasne stroške delovne sila.
Zakaj za vraga nekdo, ki se vozi 100 km daleč v službo (znani primeri iz JS/JU!!) dobi zato plačano vožnjo?? Še dobro, da mu čas vožnje ne gre v delovno dobo ☺
Zakaj je porebna 9 mesečna porodniška??
Zakaj se “brezplačno” rešuje vsakega dripca, ki se po hribih sprehaja v japankah … pa še kaj drugega zraven — pa pridemo do “primrrljive” družbe sosedov in EU držav ☺
btw: ŠS napotnice so komunajzarska iznajdba, da se je potomce (“elite”) lahko “reklamiralo” po firmah in so imeli “znanje in izkušnje” za zasedbo dobrih delovnih mest takoj po faksu.
Podobno so razne “avtorske” pogodbe, s katerimi je “elita” cuzala – ne, da bi plačevala ustrezne dajatve kot za plačo …[/quote]
Plače? Obračunati vem plačo za redno zaposlenega, avtorski honorar, podjemno pogodbo, bolniško nadomestilo, povračilo potnih stroškov in bonitete in še kaj…..Pri plačah splošno uporabljamo izraz bruto 1 in bruto 2, če imaš kakšno računovodjo ti naj kar razloži, kaj kam spada in koliko da delodajalec in koliko zaposlen za obvezne prispevke; napačno je razmišljanje, da je vse na delodajalčevih plečih.
Sem premalo na svetu in premalo izkušena z vso zgodovino glede ŠS, tako da temu kar sem prebrala na morem oporekati, toda mene bolj zanima, kako se bo “gasil požar” kakor pa kdo so požigalci.
ps: porodniško nadomestilo plačuje CSD.
Misliš, da je omejitev študentskega dela rešitev za to, da bi bila ti namesto prek napotnice redno zaposlena??
Nekateri so delali prek študentskega med študijem, po diplomi pa po istem principu dalje honorarno. Zaposlili jih niso. In niso imeli nič več delovne dobe kot ti. Študentski servisi so samo vir za financiranje teh servisov in klubov študentov, ki žal niso nič drugega kot pralnica denarja. Pač na račun tistih nekaj procentov razlike pri izplačilu honorarja po študentski napotnici. Od tega imajo korist delodajalec in servis ne pa tudi študent. Princip dela je pa za delodajalca isti kot pri vsakem drugem honorarnem delu, s tem, da je zanj to nekoliko ugodnejše. Šele leta 2007 je bil sprejet zakon, ki je na splošno poskušal nekoliko omejit honorarno delo, češ da bo potem več zaposlitev. Eno figo! Vsi honorarci so takrat v izogib delu na črno morali registrirat dejavnosti in zdaj so vsi veliki podjetniki, s.p.jevci, nekateri še najbližje oznaki socialni problem ne pa samostojni podjetnik. Večina firm, za katere so delali, jim na račun tega, da morajo plačevat prispevke, ni zvišala honorarja. Toliko o omejevanju takšnega in drugačnega dela. In isto bo, če se omeji to t.i. študentsko delo. Saj tudi prej niso vsi študenti delali po napotnicah. Nekateri so že takoj delali kot navadni honorarci in prijavili dohodek in dobili povrnjeno akontacijo dohodnine. In so imeli od tega več kot če bi delali prek študentskega servisa. Za študente omejitev študentkseg adela ne pomeni kaj dosti. Za servise pa veliko.
V končni fazi bi tudi ti lahko po diplomi registrirala dejavnost, odprla s.p. in imela tista 3 leta delovne dobe. Tako je do delovne dobe prišel marsikdo, ki je danes star kakšno leto čez 30. Problem zaposlovnaja mladih je v Sloveniji že dolgo prisoten, ampak generacije od 30 do 35 pač ne bodo padle v te razvpite vladne reforme o zaposlovnaju mladih, ki so nič drugega kot en navaden bla bla, nabiranje političnih točk.
Kar se pa tiče plačljivega šolstva, v Sloveniji že nekaj let obstaja tudi nekaj plačljivih fakultet. In če bo še kakšna več, ne bo konec sveta. To bi verjetno vzpodbudilo tudi nove oblike štipendiranja pridnih dijakov in študentov. Bi pa verjetno en zelo velik problem nastal pri samih fakultetah. Postalo bi zelo pomembno kaj nudijo za tisti denar in kdo so njihovi predavatelji, kakšne so njihove sposobnosti in reference. Navsezadnje se lahko slovenski dijaki pod istimi pogoji kot vsi državljani EU že sedaj vpisujejo tudi na fakultete po Evropi. Za študij v Angliji plačujejo isto šolnino kot Angleži. In verjetno bi ob vpeljavi pačljivih fakultet v Sloveniji marsikdo krepko razmislil kateri fakulteti želi plačevat šolnino.
Mogoče pa bi se potem končno videlo kje kdo dejansko je. Saj to javno šolstvo pa javno zdravstvo se v teoriji zelo lepo sliši, v praksi pa to pomeni samo eno sivo povprečje in konstantne finančne probleme.
a se da dobiti podatek koliko tujcev iz EU študira v SVN ?[/quote]
Najbrž se ga da 🙂 V enem članku so navajali, da je na Univerzi v Ljubljani letos 1200 tujih študentov, največ menda iz Španije, Poljske, Turčije, Češke in Portugalske.
Ampak po mojem Slovenija za dodiplomske študente iz drugih držav EU ni zelo zanimiva, če odmislimo razne začasne Erasmus izmenjave. Kot je meni znano je pri nas na dodiplomskih progrmaih še vedno največ študentov iz držav, ki so bile včasih republike naše nekdanje skupne države.
Mogoče bi se to spremenilo, če bi dodiplomski študij na vseh fakultetah postal plačljiv, če bi bilo več razpisanih mest izrednega študija, študija na daljavo, predvsem pa če bi bil študijski program prilagojen za angleško govoreče študente. Do sedaj je mislim da še vedno tako, da morajo tujci najprej na neke priprave, da se naučijo slovneskeg ajezika, šele potem lahko študirajo na naših fakultetah.
Po mojem je največ tujih študentov v Sloveniji na podiplomksih programih. Menda naj bi bilo na doktorskih programih 10% tujcev. Dodiplomski programi zaenkrat za tujce niso zelo atraktivni, je pa zato tujina vedno bolj zanimiva našim dijakom. Veliko letošnjih maturantov se menda odpravlja na študij v tujino, kar pravzaprav sploh ne preseneča, saj vsi cele dneve tupijo, kako v Sloveniji nič ni in bo itak treba službe iskat v tujini.
Sicer pa tudi prej ni bilo nič nenavadnega, da so Štajerci odhajali na študij v Avstrijo, Primorci pa v Italijo, od Trsta do Padove.
a se da dobiti podatek koliko tujcev iz EU študira v SVN ?[/quote]
Najbrž se ga da 🙂 V enem članku so navajali, da je na Univerzi v Ljubljani letos 1200 tujih študentov, največ menda iz Španije, Poljske, Turčije, Češke in Portugalske.
Ampak po mojem Slovenija za dodiplomske študente iz drugih držav EU ni zelo zanimiva, če odmislimo razne začasne Erasmus izmenjave. Kot je meni znano je pri nas na dodiplomskih progrmaih še vedno največ študentov iz držav, ki so bile včasih republike naše nekdanje skupne države.
Mogoče bi se to spremenilo, če bi dodiplomski študij na vseh fakultetah postal plačljiv, če bi bilo več razpisanih mest izrednega študija, študija na daljavo, predvsem pa če bi bil študijski program prilagojen za angleško govoreče študente. Do sedaj je mislim da še vedno tako, da morajo tujci najprej na neke priprave, da se naučijo slovneskeg ajezika, šele potem lahko študirajo na naših fakultetah.
Po mojem je največ tujih študentov v Sloveniji na podiplomksih programih. Menda naj bi bilo na doktorskih programih 10% tujcev. Dodiplomski programi zaenkrat za tujce niso zelo atraktivni, je pa zato tujina vedno bolj zanimiva našim dijakom. Veliko letošnjih maturantov se menda odpravlja na študij v tujino, kar pravzaprav sploh ne preseneča, saj vsi cele dneve tupijo, kako v Sloveniji nič ni in bo itak treba službe iskat v tujini.
Sicer pa tudi prej ni bilo nič nenavadnega, da so Štajerci odhajali na študij v Avstrijo, Primorci pa v Italijo, od Trsta do Padove.[/quote]
Zakaj pa tako selektivno vprašanje, da le za državljane EU? Merijo se podatki o vseh tujih študentih, ne le tistih, ki so iz območja EU. V lanskem študijskem letu jih je bilo cca 1600, nekaj nad 2% vseh študentov, za letos podatki še niso obdelani (živela JU!!!). Se pa na splošno ve, da je največ tujih študentov na Ef, ker je daleč najbolj urejena in tudi mednarodno prepoznavna.
Pa še nekaj je potrebno ločiti, ali gre za celoten študij tujcev pri nas ali le za izmenjavo? Podatki, ki sem jih navedla so o izmenjavi za celo RS.
Najbrž se ga da 🙂 V enem članku so navajali, da je na Univerzi v Ljubljani letos 1200 tujih študentov, največ menda iz Španije, Poljske, Turčije, Češke in Portugalske.
Ampak po mojem Slovenija za dodiplomske študente iz drugih držav EU ni zelo zanimiva, če odmislimo razne začasne Erasmus izmenjave. Kot je meni znano je pri nas na dodiplomskih progrmaih še vedno največ študentov iz držav, ki so bile včasih republike naše nekdanje skupne države.
Mogoče bi se to spremenilo, če bi dodiplomski študij na vseh fakultetah postal plačljiv, če bi bilo več razpisanih mest izrednega študija, študija na daljavo, predvsem pa če bi bil študijski program prilagojen za angleško govoreče študente. Do sedaj je mislim da še vedno tako, da morajo tujci najprej na neke priprave, da se naučijo slovneskeg ajezika, šele potem lahko študirajo na naših fakultetah.
Po mojem je največ tujih študentov v Sloveniji na podiplomksih programih. Menda naj bi bilo na doktorskih programih 10% tujcev. Dodiplomski programi zaenkrat za tujce niso zelo atraktivni, je pa zato tujina vedno bolj zanimiva našim dijakom. Veliko letošnjih maturantov se menda odpravlja na študij v tujino, kar pravzaprav sploh ne preseneča, saj vsi cele dneve tupijo, kako v Sloveniji nič ni in bo itak treba službe iskat v tujini.
Sicer pa tudi prej ni bilo nič nenavadnega, da so Štajerci odhajali na študij v Avstrijo, Primorci pa v Italijo, od Trsta do Padove.[/quote]
Zakaj pa tako selektivno vprašanje, da le za državljane EU? Merijo se podatki o vseh tujih študentih, ne le tistih, ki so iz območja EU. V lanskem študijskem letu jih je bilo cca 1600, nekaj nad 2% vseh študentov, za letos podatki še niso obdelani (živela JU!!!). Se pa na splošno ve, da je največ tujih študentov na Ef, ker je daleč najbolj urejena in tudi mednarodno prepoznavna.
Pa še nekaj je potrebno ločiti, ali gre za celoten študij tujcev pri nas ali le za izmenjavo? Podatki, ki sem jih navedla so o izmenjavi za celo RS.[/quote]
Za EU je verjetno vprašal zato, ker sem jaz napisala, da imajo Slovenci v državah EU iste šolnine kot matični študenti. Tako je recimo na mnogih fakultetah v Angliji, ki po novem zelo zanimajo slovenske dijake. Šolnine so za Britance in državljane EU enake, medtem ko imajo ostali tujci višje šolnine.
V teoriji je res, v praksi zaposleni tisto ne dojema kot delo svoje plače, saj ko govori o svoji plači, vedno razmišlja o neto plači, morda z dodatkom prevoza in malice, vendar prav gotovo ne prispevkov.
Tudi to porodniško nadomestilo je en “nateg”, da dol padeš… V času, ko prejemaš porodniško nadomestilo po interpretaciji inšpektorata za delo ne smeš delat nič – NIČ, niti pet v vaškem pevskem zboru, niti pomagat na vaški veselici, niti sodelovat pri dobrodelnih akcijah, kaj šele da bi lahko dejansko delal kakšno stvar preko AH ali podjemne pogodbe – npr. napisal en članek za DELO ali odpel eno pesem na prireditvi ob dnevu kulture ali državnosti. In ko sem vprašala, ali ne bi bilo fajn, da v tem letu, ko si na porodniški država pobere še kakšen denarček od tebe, če imaš možnost za kakšno takšno majhno razvedrilno delo, in ne da si zgolj breme družbe, so mi na inšpektoratu lepo povedali, da ne. Da če karkoli delaš, ne glede na to, ali je plačano ali ne, ti lahko vzamejo nadomestilo oziroma ga moraš vračat za nazaj… In ko sem spraševala, ali pravica iz nadomestila ne izhaja iz redne zaposlitve (kjer plačuješ prispevek za starševsko varstvo) in kaj ima skupnega z drugimi oblikami dela – tema kot v rogu …
No, k sreči vsaj ta nov osnutek ZDRja rešuje ta problem in jasno definira, da med prejemanjem nadomestila ne smeš opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi (lahko pa delaš po drugih pogodbah…)
Da ne govorim o briljantnih varčevalnih ukrepih, ki postavljajo zgornji prag porodniškega nadomestila na dve BRUTO plači, kar se mi zdi, da dejansko znese manj kot 1,5 neto plače – in je torej vsem malce bolj izobraženim ženskam z neko spodobno plačo (par sto evrov nad 1000 EUR) v bistvu vseeno, ali med nosečnostjo delajo ali ne, ker jim to ne vpliva na nadomestilo in torej … so veselo na bolniški – spet na stroške države. 🙁 In to naj bi bil VARČEVALNI ukrep. Adijo pamet, res…
Saj je pri nas enako, bi nas takoj komisija EU udarila po prstih, da bi npr Anglež pri nas plačal za šolnino več v primerjavi s Slovencem, ker je Anglež 🙂 Tuji študent mora tudi iz svojega žepa nekaj dati v našo zdravstveno blagajno (za obvezno zdr. zavarovanje), pri nas pa do 26. leta (oz izteka statusa a le do 26. leta) to plačujejo starši, skrbniki, morda celo CSD.
Tudi to porodniško nadomestilo je en “nateg”, da dol padeš… V času, ko prejemaš porodniško nadomestilo po interpretaciji inšpektorata za delo ne smeš delat nič – NIČ, niti pet v vaškem pevskem zboru, niti pomagat na vaški veselici, niti sodelovat pri dobrodelnih akcijah, kaj šele da bi lahko dejansko delal kakšno stvar preko AH ali podjemne pogodbe – npr. napisal en članek za DELO ali odpel eno pesem na prireditvi ob dnevu kulture ali državnosti. In ko sem vprašala, ali ne bi bilo fajn, da v tem letu, ko si na porodniški država pobere še kakšen denarček od tebe, če imaš možnost za kakšno takšno majhno razvedrilno delo, in ne da si zgolj breme družbe, so mi na inšpektoratu lepo povedali, da ne. Da če karkoli delaš, ne glede na to, ali je plačano ali ne, ti lahko vzamejo nadomestilo oziroma ga moraš vračat za nazaj… In ko sem spraševala, ali pravica iz nadomestila ne izhaja iz redne zaposlitve (kjer plačuješ prispevek za starševsko varstvo) in kaj ima skupnega z drugimi oblikami dela – tema kot v rogu …
No, k sreči vsaj ta nov osnutek ZDRja rešuje ta problem in jasno definira, da med prejemanjem nadomestila ne smeš opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi (lahko pa delaš po drugih pogodbah…)
Da ne govorim o briljantnih varčevalnih ukrepih, ki postavljajo zgornji prag porodniškega nadomestila na dve BRUTO plači, kar se mi zdi, da dejansko znese manj kot 1,5 neto plače – in je torej vsem malce bolj izobraženim ženskam z neko spodobno plačo (par sto evrov nad 1000 EUR) v bistvu vseeno, ali med nosečnostjo delajo ali ne, ker jim to ne vpliva na nadomestilo in torej … so veselo na bolniški – spet na stroške države. 🙁 In to naj bi bil VARČEVALNI ukrep. Adijo pamet, res…[/quote]
Ti ukrepi glede porodniških bodo spet po glavi udarili predvsem samozaposlene. Zaradi njih je tudi potrebna ta jasna definicija, da v času prejemanja nadomestila ne smeš opravljat druga dela po pogodbi. Si pa že zdaj redko katera samozaposlena privošči eno leto brez dela, tako da glede tega nič novega pod soncem. Meni so te zadeve zelo dobro znane in tudi eden od razlogov zakaj (še) nimam otrok. Mi je pa brezveze to razlagat ljudem, ki dejansko ne vedno niti koliko znaša njihova bruto plača. 🙂
V teoriji je res, v praksi zaposleni tisto ne dojema kot delo svoje plače, saj ko govori o svoji plači, vedno razmišlja o neto plači, morda z dodatkom prevoza in malice, vendar prav gotovo ne prispevkov.
[/quote]
Potem pa je v meni nekaj “nenormalnega”, da razmišljam raje o celotnem brutu kakor le o tistem, kar dobim nakazano 😉
Tudi to porodniško nadomestilo je en “nateg”, da dol padeš… V času, ko prejemaš porodniško nadomestilo po interpretaciji inšpektorata za delo ne smeš delat nič – NIČ, niti pet v vaškem pevskem zboru, niti pomagat na vaški veselici, niti sodelovat pri dobrodelnih akcijah, kaj šele da bi lahko dejansko delal kakšno stvar preko AH ali podjemne pogodbe – npr. napisal en članek za DELO ali odpel eno pesem na prireditvi ob dnevu kulture ali državnosti. In ko sem vprašala, ali ne bi bilo fajn, da v tem letu, ko si na porodniški država pobere še kakšen denarček od tebe, če imaš možnost za kakšno takšno majhno razvedrilno delo, in ne da si zgolj breme družbe, so mi na inšpektoratu lepo povedali, da ne. Da če karkoli delaš, ne glede na to, ali je plačano ali ne, ti lahko vzamejo nadomestilo oziroma ga moraš vračat za nazaj… In ko sem spraševala, ali pravica iz nadomestila ne izhaja iz redne zaposlitve (kjer plačuješ prispevek za starševsko varstvo) in kaj ima skupnega z drugimi oblikami dela – tema kot v rogu …
No, k sreči vsaj ta nov osnutek ZDRja rešuje ta problem in jasno definira, da med prejemanjem nadomestila ne smeš opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi (lahko pa delaš po drugih pogodbah…)
Da ne govorim o briljantnih varčevalnih ukrepih, ki postavljajo zgornji prag porodniškega nadomestila na dve BRUTO plači, kar se mi zdi, da dejansko znese manj kot 1,5 neto plače – in je torej vsem malce bolj izobraženim ženskam z neko spodobno plačo (par sto evrov nad 1000 EUR) v bistvu vseeno, ali med nosečnostjo delajo ali ne, ker jim to ne vpliva na nadomestilo in torej … so veselo na bolniški – spet na stroške države. 🙁 In to naj bi bil VARČEVALNI ukrep. Adijo pamet, res…[/quote]
Ti ukrepi glede porodniških bodo spet po glavi udarili predvsem samozaposlene. Zaradi njih je tudi potrebna ta jasna definicija, da v času prejemanja nadomestila ne smeš opravljat druga dela po pogodbi. Si pa že zdaj redko katera samozaposlena privošči eno leto brez dela, tako da glede tega nič novega pod soncem. Meni so te zadeve zelo dobro znane in tudi eden od razlogov zakaj (še) nimam otrok. Mi je pa brezveze to razlagat ljudem, ki dejansko ne vedno niti koliko znaša njihova bruto plača. :)[/quote]
To imaš prav. Se spomnim neke bežne razlage CSD; da tisto leto, ko je samozaposlena oseba na porodniški, mora nekdo drug opravljat delo namesto nje … Kot da bi bilo to enostavno v podjetjih, kjer je ena oseba vse od prodajnika do računovodje in čistilke.
Tudi to porodniško nadomestilo je en “nateg”, da dol padeš… V času, ko prejemaš porodniško nadomestilo po interpretaciji inšpektorata za delo ne smeš delat nič – NIČ, niti pet v vaškem pevskem zboru, niti pomagat na vaški veselici, niti sodelovat pri dobrodelnih akcijah, kaj šele da bi lahko dejansko delal kakšno stvar preko AH ali podjemne pogodbe – npr. napisal en članek za DELO ali odpel eno pesem na prireditvi ob dnevu kulture ali državnosti. In ko sem vprašala, ali ne bi bilo fajn, da v tem letu, ko si na porodniški država pobere še kakšen denarček od tebe, če imaš možnost za kakšno takšno majhno razvedrilno delo, in ne da si zgolj breme družbe, so mi na inšpektoratu lepo povedali, da ne. Da če karkoli delaš, ne glede na to, ali je plačano ali ne, ti lahko vzamejo nadomestilo oziroma ga moraš vračat za nazaj… In ko sem spraševala, ali pravica iz nadomestila ne izhaja iz redne zaposlitve (kjer plačuješ prispevek za starševsko varstvo) in kaj ima skupnega z drugimi oblikami dela – tema kot v rogu …
No, k sreči vsaj ta nov osnutek ZDRja rešuje ta problem in jasno definira, da med prejemanjem nadomestila ne smeš opravljati dela po pogodbi o zaposlitvi (lahko pa delaš po drugih pogodbah…)
Da ne govorim o briljantnih varčevalnih ukrepih, ki postavljajo zgornji prag porodniškega nadomestila na dve BRUTO plači, kar se mi zdi, da dejansko znese manj kot 1,5 neto plače – in je torej vsem malce bolj izobraženim ženskam z neko spodobno plačo (par sto evrov nad 1000 EUR) v bistvu vseeno, ali med nosečnostjo delajo ali ne, ker jim to ne vpliva na nadomestilo in torej … so veselo na bolniški – spet na stroške države. 🙁 In to naj bi bil VARČEVALNI ukrep. Adijo pamet, res…[/quote]
Ti ukrepi glede porodniških bodo spet po glavi udarili predvsem samozaposlene. Zaradi njih je tudi potrebna ta jasna definicija, da v času prejemanja nadomestila ne smeš opravljat druga dela po pogodbi. Si pa že zdaj redko katera samozaposlena privošči eno leto brez dela, tako da glede tega nič novega pod soncem. Meni so te zadeve zelo dobro znane in tudi eden od razlogov zakaj (še) nimam otrok. Mi je pa brezveze to razlagat ljudem, ki dejansko ne vedno niti koliko znaša njihova bruto plača. :)[/quote]
Bikini_, upam da veš SP ali zasebnik s koncesijo ni zaposlena oseba, je oseba, ki opravlja dejavnost in da bi morali v zakonodaji jasno definirati tudi za te oblike ustvarjanja OD kako in kaj je z nadomestili in kaj ni oz kdo je in kdo ni upravičen ter v katerih primerih se ga izgubi/vrača.
Pandora, vse kar si napisala mi je znano, toda ne da se mi nakladat – hvala, da si ti namesto mene. Ne moremo pa oporekati temu, da je za delodajalce ugodno glede nadomestil iz CSD :))) vsaj nekaj. Ukrepi države so pa takšni, kot da so njihovi izumitelji zaključili zgolj OŠ – najenostavneje je nabijati davke in iz tega sanjati o večanju prihodkov v proračun – morali bi nujno nekaj narediti za krepitev kupne moči, pa nič od nič! Ukrepi, ki ne prispevajo absolutno nič h kupni moči so nični za poživitev gospodarstva, pa ni nikogar, ki bi znal naši (situaciji nedorasli vladi) to dopovedati. Boš jim ti?
Ti ukrepi glede porodniških bodo spet po glavi udarili predvsem samozaposlene. Zaradi njih je tudi potrebna ta jasna definicija, da v času prejemanja nadomestila ne smeš opravljat druga dela po pogodbi. Si pa že zdaj redko katera samozaposlena privošči eno leto brez dela, tako da glede tega nič novega pod soncem. Meni so te zadeve zelo dobro znane in tudi eden od razlogov zakaj (še) nimam otrok. Mi je pa brezveze to razlagat ljudem, ki dejansko ne vedno niti koliko znaša njihova bruto plača. :)[/quote]
Bikini_, upam da veš SP ali zasebnik s koncesijo ni zaposlena oseba, je oseba, ki opravlja dejavnost in da bi morali v zakonodaji jasno definirati tudi za te oblike ustvarjanja OD kako in kaj je z nadomestili in kaj ni oz kdo je in kdo ni upravičen ter v katerih primerih se ga izgubi/vrača.
[/quote]
No, ja, to je moja oziroma naša realnost, menda da vem kako je s tem. 🙂
Ampak bo že. Delamo zaloge, da bomo lahko nekega dne tudi porodniško preživeli.
točno to je bistvo / point te teme … da se gremo neko nadvse predpisano … blabla bla … življenje, ki ga “kreirajo” za đabe izobraženi birokrati … bljak in prdec na te “izobražence”, ki pišejo kocine v jajcih ☺
bistvo vsega je plačevanje prispevkov, davkov, trošarin (in evidenca KDO je koliko vplačal) … ne pa birokratska oblika ali je “ženska” na pol, na 1/4, na 3/4 noseča ☻
btw: zakaj ima nekdo, ki je na sociali ENAKE pravice (npr. zdravstvo) kot jaz, ki ga mastno plačujem??? aja, pa olajšave za vrtec, … ???
točno to je bistvo / point te teme … da se gremo neko nadvse predpisano … blabla bla … življenje, ki ga “kreirajo” za đabe izobraženi birokrati … bljak in prdec na te “izobražence”, ki pišejo kocine v jajcih ☺
bistvo vsega je plačevanje prispevkov, davkov, trošarin (in evidenca KDO je koliko vplačal) … ne pa birokratska oblika ali je “ženska” na pol, na 1/4, na 3/4 noseča ☻
btw: zakaj ima nekdo, ki je na sociali ENAKE pravice (npr. zdravstvo) kot jaz, ki ga mastno plačujem??? aja, pa olajšave za vrtec, … ???[/quote]
Mene in mojega moža ni na seznamu davčnih dolžnikov. Tudi vse prispevke sva plačala tri dni nazaj, še v roku. Včasih se moj pošali, da če bi bili vsi tako disciplinirai kot jaz, da ta država ne bi bila v krizi.
točno to je bistvo / point te teme … da se gremo neko nadvse predpisano … blabla bla … življenje, ki ga “kreirajo” za đabe izobraženi birokrati … bljak in prdec na te “izobražence”, ki pišejo kocine v jajcih ☺
bistvo vsega je plačevanje prispevkov, davkov, trošarin (in evidenca KDO je koliko vplačal) … ne pa birokratska oblika ali je “ženska” na pol, na 1/4, na 3/4 noseča ☻
btw: zakaj ima nekdo, ki je na sociali ENAKE pravice (npr. zdravstvo) kot jaz, ki ga mastno plačujem??? aja, pa olajšave za vrtec, … ???[/quote]
SP-ji in zasebniki pač niso zaposleni in glede na svoje pričakovane prihodke padejo v lestvico, koliko morajo mesečno plačevati prispevkov, ki so tudi lahko precej nižji od plačevanja za redno zaposlene (zakaj je temu tako in da imamo toliko različnih oblik ustvarjanja OD ne poznam odgovora).
Za zadnji stavek pa tak komentar: Slovenija je socialna država, tudi meni to ni povsem povšeči, toda če preobračam zorni kot, kje sem, kje sem že bila in kam grem; pa se mi ta ureditev ne zdi napačna, niti idealna, a vseeno boljša kakor kar imajo np. na Kubi, v S. Koreji.
Če si res tako nezadovoljen z vsem tem, kar navajaš, še vedno lahko zamenjaš državo, druga opcija pa je, da sam postaneš socialni problem :))
točno to je bistvo / point te teme … da se gremo neko nadvse predpisano … blabla bla … življenje, ki ga “kreirajo” za đabe izobraženi birokrati … bljak in prdec na te “izobražence”, ki pišejo kocine v jajcih ☺
bistvo vsega je plačevanje prispevkov, davkov, trošarin (in evidenca KDO je koliko vplačal) … ne pa birokratska oblika ali je “ženska” na pol, na 1/4, na 3/4 noseča ☻
btw: zakaj ima nekdo, ki je na sociali ENAKE pravice (npr. zdravstvo) kot jaz, ki ga mastno plačujem??? aja, pa olajšave za vrtec, … ???[/quote]
SP-ji in zasebniki pač niso zaposleni in glede na svoje pričakovane prihodke padejo v lestvico, koliko morajo mesečno plačevati prispevkov, ki so tudi lahko precej nižji od plačevanja za redno zaposlene (zakaj je temu tako in da imamo toliko različnih oblik ustvarjanja OD ne poznam odgovora).
Za zadnji stavek pa tak komentar: Slovenija je socialna država, tudi meni to ni povsem povšeči, toda če preobračam zorni kot, kje sem, kje sem že bila in kam grem; pa se mi ta ureditev ne zdi napačna, niti idealna, a vseeno boljša kakor kar imajo np. na Kubi, v S. Koreji.
Če si res tako nezadovoljen z vsem tem, kar navajaš, še vedno lahko zamenjaš državo, druga opcija pa je, da sam postaneš socialni problem :))[/quote]
Večina resnih s.p.jev, plačuje vsaj 2. kategorijo, to je skupaj od 350 – 400 evrov za vse prispevke mesečno. Kategorijo ti pa itak določi davčna glede na tvoje preteklo poslovanje. Kaj ima nek s.p. od tega ali kaj ima nekdo, ki je nekje drugje redno zaposlen, pa itak ni primerljivo.
Pričakovat od nekega honorarca, ki ima vsega skupaj bruto honorarja 700 evrov, da bo plačeval 400 evrov prispevkov, je pa vseeno malo preveč optimistično.
točno to je bistvo / point te teme … da se gremo neko nadvse predpisano … blabla bla … življenje, ki ga “kreirajo” za đabe izobraženi birokrati … bljak in prdec na te “izobražence”, ki pišejo kocine v jajcih ☺
bistvo vsega je plačevanje prispevkov, davkov, trošarin (in evidenca KDO je koliko vplačal) … ne pa birokratska oblika ali je “ženska” na pol, na 1/4, na 3/4 noseča ☻
btw: zakaj ima nekdo, ki je na sociali ENAKE pravice (npr. zdravstvo) kot jaz, ki ga mastno plačujem??? aja, pa olajšave za vrtec, … ???[/quote]
SP-ji in zasebniki pač niso zaposleni in glede na svoje pričakovane prihodke padejo v lestvico, koliko morajo mesečno plačevati prispevkov, ki so tudi lahko precej nižji od plačevanja za redno zaposlene (zakaj je temu tako in da imamo toliko različnih oblik ustvarjanja OD ne poznam odgovora).
Za zadnji stavek pa tak komentar: Slovenija je socialna država, tudi meni to ni povsem povšeči, toda če preobračam zorni kot, kje sem, kje sem že bila in kam grem; pa se mi ta ureditev ne zdi napačna, niti idealna, a vseeno boljša kakor kar imajo np. na Kubi, v S. Koreji.
Če si res tako nezadovoljen z vsem tem, kar navajaš, še vedno lahko zamenjaš državo, druga opcija pa je, da sam postaneš socialni problem :))[/quote]
pikica: jaz v tej državi dam državi 65% mojega bruto-bruto zaslužka.
Tukaj sem pa zato, ker sem si marsikaj tukaj ustvaril in bi “izplenil” samo 40% vloženega, če bi prodal. Za zaposlitev v tujini nimam težav – sem mednarodni kader ☺ … marsikaj se mi pa ne da več in pač to plačujem.
Sem pa tip, ki zna in hoče ustvarjati novo vrednost — zato pa si lahko dovolim mnenje o “manj vrednih / sposobnih” (taki so itak povsod na tem svetu) ☺
p.s.: a ti nimaš nikogar doma, da bi mu najedala živce ☺☺☺
SP-ji in zasebniki pač niso zaposleni in glede na svoje pričakovane prihodke padejo v lestvico, koliko morajo mesečno plačevati prispevkov, ki so tudi lahko precej nižji od plačevanja za redno zaposlene (zakaj je temu tako in da imamo toliko različnih oblik ustvarjanja OD ne poznam odgovora).
Za zadnji stavek pa tak komentar: Slovenija je socialna država, tudi meni to ni povsem povšeči, toda če preobračam zorni kot, kje sem, kje sem že bila in kam grem; pa se mi ta ureditev ne zdi napačna, niti idealna, a vseeno boljša kakor kar imajo np. na Kubi, v S. Koreji.
Če si res tako nezadovoljen z vsem tem, kar navajaš, še vedno lahko zamenjaš državo, druga opcija pa je, da sam postaneš socialni problem :))[/quote]
Večina resnih s.p.jev, plačuje vsaj 2. kategorijo, to je skupaj od 350 – 400 evrov za vse prispevke mesečno. Kategorijo ti pa itak določi davčna glede na tvoje preteklo poslovanje. Kaj ima nek s.p. od tega ali kaj ima nekdo, ki je nekje drugje redno zaposlen, pa itak ni primerljivo.
Pričakovat od nekega honorarca, ki ima vsega skupaj bruto honorarja 700 evrov, da bo plačeval 400 evrov prispevkov, je pa vseeno malo preveč optimistično.[/quote]
Vem, lestvico vsaj 1 x na mesec prečekiram; toda v štartu moraš napovedati pričakovan/bodoči prihodek, da se določi kolikšni bodo prispevki. Kaj sploh pomeni resen SP – to da več plačuješ prispevkov od ostalih sp-jev ali kaj? Ali da imaš zagotovoljeno delo, stranke ali to, da kao vsaj nekaj delaš, da nisi še ena številka na zavodu za nezaposlovanje?
Veš, kako se obračuna avtorski honorar? Da se v tem načinu ustvarjanja OD skriva tudi plačilo za piz (8,85%) za zdravstvo pa ne?
Večina resnih s.p.jev, plačuje vsaj 2. kategorijo, to je skupaj od 350 – 400 evrov za vse prispevke mesečno. Kategorijo ti pa itak določi davčna glede na tvoje preteklo poslovanje. Kaj ima nek s.p. od tega ali kaj ima nekdo, ki je nekje drugje redno zaposlen, pa itak ni primerljivo.
Pričakovat od nekega honorarca, ki ima vsega skupaj bruto honorarja 700 evrov, da bo plačeval 400 evrov prispevkov, je pa vseeno malo preveč optimistično.[/quote]
Vem, lestvico vsaj 1 x na mesec prečekiram; toda v štartu moraš napovedati pričakovan/bodoči prihodek, da se določi kolikšni bodo prispevki. Kaj sploh pomeni resen SP – to da več plačuješ prispevkov od ostalih sp-jev ali kaj? Ali da imaš zagotovoljeno delo, stranke ali to, da kao vsaj nekaj delaš, da nisi še ena številka na zavodu za nezaposlovanje?
Veš, kako se obračuna avtorski honorar? Da se v tem načinu ustvarjanja OD skriva tudi plačilo za piz (8,85%) za zdravstvo pa ne?[/quote]
Resni s.p. je za moje pojme s.p., ki dejansko nekaj dela in ima kolikor toliko redne mesečne prilive. Veliko s.p.jevcev pa ima težave že s tem, da vsak mesec pokrijejo prispevke. In marsikdo jih ne pokrije, ker nima iz česa in potem še k dohtarju ne more. Recimo, da se poškoduje in ne more delat. Prvi mesec dni bolniške ni upravičen do nikakršnega andomestila. Ta čas pa tudi dela ne, torej nič ne zasluži. Plačuje pa naj?
Vem kako se obračunava AH in za moje pojme je teh novih 8,85% ena velika neumnost.Ampak to je smao moje mnenje. Tisti, ki so redni honorarci, bi po zakonu itak morali imet registrirano dejavnost. Vem tudi, da je že pred leti veliko t.i. hoonrarcev, ki so redno prejemali honorarje, bilo prisiljenih postati s.p. Pri njih problemov z 8,85% in tem kdo bo to plačal, ni. Dobijo bruto honorar in sami polačujejo vse prispevke, sami ugotavljajo dobiček na osnovi dejanskih prihodkov in odhodkov.
pa česa vas je strah zaradi plačevanja šolanja???
da ste skotili nesposobno potomstvo, ki ga družba ne bo ujčkala in, da ste sami nesposobni to potomstvo “terorititizirati”, da naj za vaš denar kaj “naredi” iz sebe??? … komunajzarji!! (sve će ovaj narod da pozlati – JBT ☺ )
Forum je zaprt za komentiranje.