SVN (komunistična) sociala
(S) in (N) je gor “postavil” Napoleonov (najboljši) maršal. pa še monarhije so (tudi (D))
YU/SVN pa se ponaša s salonskim drejarjem – “sa zvanjem maršal”
oja … ravno to “sisanje” plačevanje odpravi.
Naj lepo vsak po svojih zmožnostih za svoj denar … ne pa po (komunajzarskih (vse je naše!! in drugi naj plačajo za mene)) potrebah!![/quote]
Glede na to kdo bi si lahko plačevanje privoščil in glede na zgoraj opisane izkušnje s privatnim šolstvom pri nas, niti slučajno. Še sploh pa sprememb na bolje v sistemu ne.
Mimogrede, zakaj pa brezplačno šolstvo uspeva v Skandinaviji?[/quote]
V Skandinaviji so ljudje pošteni, imajo vrednote “kolektivnega duha”, izjemno razvito civilno družbo in politiko vodijo ženske.
Mi smo one man bandi, pri nas je jack kdor ne plačuje davkov, kadar smo bolni se vprašamo koga poznamo, ki bi nam pomagal priti v bolnici mimo vrste, ko imamo kakšen problem z gradbeni dovoljenji se probamo nekaj “zmenit”, celo s policaji se pogajamo o kaznih. Bistvo našega kolektivnega duha je vsesplošna zavist do kogarkoli, ki je lepši, bogajteši, uspešnejši, srečnejši od nas, v politiki uspejo je tiste ženske, ki se obnašajo – kot moški 🙂 ali ki služijo moškim.
A se ti to ne zdi problem? Da na položaje, ki so za nas najbolj pomembni in ključno vplivajo na naše življenje/ razvoj družbe, postavljamo povprečne, da ne rečem kar podpovprečne ljudi?[/quote]
Seveda je to problem. Razlog je v tem, da se družba deli na tiste ambiciozne in sebične, ki jim je prioriteta le visok položaj ter na ostale, ki hočejo le neko povprečno delo in povprečno življenje in pričakujejo, da bodo tisti sebični na položajih poskrbeli za njih. Seveda se to ne zgodi, ker se sebičnost in moralno-etični čut izključujeta.
Tu je spet en kup trditev, ki se mi zdijo milo rečeno potegnjene za lase, druge so popolnoma napačne, s tretjimi se pa enostavno ne strinjam.
Nihče noče prepovedat dela študentom! Čeprav ob genialnosti naših politikov me kaj takega ne bi niti približno presenetilo.
Imaš pogodbe za določen čas, tako kot ostali udeleženci na trgu in tako kot ves preostali civiliziran svet. Na žalost je pri nas delovna zakonodaja tako fucked up, da sploh ne vem kje bi začel.
Primarno je trenutna ureditev voda na mlin samo študentskim servisom (in posameznikom za njimi), ki pobirajo provizijo od poceni delovne sile. Ti kot študent nimaš kakšne posebne koristi od tega. Ne teče ti delovna doba, nimaš dopusta, nimaš odpovednih rokov,… vse kar imaš je neko majhno plačilo, za neko delo, ki nima nujno kakšne posebne povezave s smerjo tvojega študija (kelnarce resnično potrebujejo univerzitetno izobrazbo).
To, da na fakulteti ugotavljaš, kaj hudiča bi ti sploh počela v življenju je pa spet izraz svojevrstne neodraslosti. Visokošolstvo mora primarno generirat eksperte na področju, ki ga ustanova pokriva in ne sme igrat vloge podaljšane gimnazije. Tisti, ki se odločajo za magisterski in doktorski študij, pa morajo poleg ekspertize pokazat še inovativnost in ustvarjalnost in premaknit meje znanega vsaj malenkost naprej.
Že to, da nek centralni komite določa kriterije uspešnosti je povsem fucked up.
Študentje bi se morali vprašat, kaj odnesejo od določenega predmeta/predavatelja. Ker je s stališča študenta ves štos zastonj, tudi tega vprašanja ni treba zastavit (podarjenemu konju se ne gleda v zobe). Plačljivo visokošolstvo je en način kako študente zbrihtat, če veš za kakšnega boljšega, potem le na dan z njim.
Na žalost je pa ogromno študentov, ki enostavno niso odrasli, čeprav zakon pravi, da lahko naročijo pivo v gostilni.
To je anomalija polovičkarskih rešitev, ki jih imamo pri nas tako zelo radi, da jih srečujemo na vsakem koraku. Od zdravstva, šolstva, bančništva,… In potem se v konkretnem primeru ustanova napaja malo od Ministrstva za Šolstvo, malo od privatnikov, itd. cilj je pa jasno čim več denarja. Študentom pa čimvišji naziv. Študentom bi moralo dol viset za naziv, zanimati bi jih moralo znanje, ki ga dobijo. In ker imamo naš lep javni sektor, ki predstavlja zelo zajeten del STABILNIH zaposlitev, kjer znanje ne šteje čisto nič, šteje samo pridobljen naziv, je stanje tako kot pač je.
Problem politike je, da ne omogoča prodora novim obrazom. Najprej se boš moral kalit leta v ozadju političnih veljakov, ki se na TV sicer pogosto zelo resno skregajo, dejansko pa hočejo vsi isto: poskrbeti za svojo rit. Ni šans, da se bo nekdo sposoben šel izpostavljat v tako okolje, ker nima nikakršne koristi. Tudi plačan je zelo verjetno bolje.
Hec povezave akademske in gospodarske sfere pa je trenutno to, da diplomanti (kaj šele študentje) določenih (tehničnih!) fakultet nimajo znanja/izkušenj, da bi jih lahko v podjetju v nekem doglednem času zaposlil in imel od njih korist. Pri magistrih in doktorjih je zgodba drugačna v tem, da gospodarstvo ne sledi nujno in tukaj bi morali izboljšati možnosti, da ti ljudje ustvarijo svoje podjetje (kar je v US nekaj povsem normalnega).
Brakkra odlično povedano tudi sam sem imel podoben problem dejstvo je da je študentsko delo postalo postalo vzporedno delo rednemu delovnemu razmerju in logično se ga delodajalci množično poslužujejo logično saj je dosti bolj poceni. Saj bi bili neumni če se ga ne bi.
Na sestanku pri Bratuškovi včeraj so delodajalci zahtevali za tretjino nižje prispevke pa niso dosegli nič pa je spet dilema ali siva ekonomija ali zaposliti študenta.
Ampak pri nas nekateri še vedno sanjajo Skandinavijo.
Glede na to kdo bi si lahko plačevanje privoščil in glede na zgoraj opisane izkušnje s privatnim šolstvom pri nas, niti slučajno. Še sploh pa sprememb na bolje v sistemu ne.
Mimogrede, zakaj pa brezplačno šolstvo uspeva v Skandinaviji?[/quote]
V Skandinaviji so ljudje pošteni, imajo vrednote “kolektivnega duha”, izjemno razvito civilno družbo in politiko vodijo ženske.
Mi smo one man bandi, pri nas je jack kdor ne plačuje davkov, kadar smo bolni se vprašamo koga poznamo, ki bi nam pomagal priti v bolnici mimo vrste, ko imamo kakšen problem z gradbeni dovoljenji se probamo nekaj “zmenit”, celo s policaji se pogajamo o kaznih. Bistvo našega kolektivnega duha je vsesplošna zavist do kogarkoli, ki je lepši, bogajteši, uspešnejši, srečnejši od nas, v politiki uspejo je tiste ženske, ki se obnašajo – kot moški 🙂 ali ki služijo moškim.[/quote]
Torej je le težava v sistemu, in ne v “zastonj” šolstvu :-)))
Se z zadnjim odstavkom kar strinjam, čeprav imamo problem podobnega (zaničevalnega) odnosa tudi “od zgoraj navzdol”. Nenazadnje je javna tajna, da nekatere gimnazije, ki se imajo za elitne, svoje dijake vzgajajo v duhu, da “so nekaj več tistih plebejcev tam dol” in temu primerno se ta mladina tudi vede do ostalih, kar se velikokrat pozna tudi v odnosih, ko odrastejo in zasedejo položaje.
Samo ti elitneži, s teh gimnazij, potem z dolgimi nosovi hodijo po faksu. Tam je profesorjem čisto vseeno od kod je kdo. Nič ne pomaga, če si z bežigrajske.
Drugače sem pa hodila na eno nič čaščeno gimnazijo, bolj malo, uspeh na maturi pa smo imeli boljši od Bežigrajcev, od MB2., ostalih LJ gim. Čeprav smo bili plebejci za ene 🙂
Ko sem jo že glih omenil: kaj pa je narobe s sanjami, še posebej ko se ob tem omenja višina prispevkov :-))). Ni toliko problerm v njihovi višini kot v tem za kaj se potem denar (dejansko) porabi. Še posebej, če gre za popravljanje napak za katere bi morali odgovarjat drugi. Med drugim tudi marsikdo od tistih, ki se zdaj glede višine morda pritožuje.
V Skandinaviji so ljudje pošteni, imajo vrednote “kolektivnega duha”, izjemno razvito civilno družbo in politiko vodijo ženske.
Mi smo one man bandi, pri nas je jack kdor ne plačuje davkov, kadar smo bolni se vprašamo koga poznamo, ki bi nam pomagal priti v bolnici mimo vrste, ko imamo kakšen problem z gradbeni dovoljenji se probamo nekaj “zmenit”, celo s policaji se pogajamo o kaznih. Bistvo našega kolektivnega duha je vsesplošna zavist do kogarkoli, ki je lepši, bogajteši, uspešnejši, srečnejši od nas, v politiki uspejo je tiste ženske, ki se obnašajo – kot moški 🙂 ali ki služijo moškim.[/quote]
Torej je le težava v sistemu, in ne v “zastonj” šolstvu :-)))
Se z zadnjim odstavkom kar strinjam, čeprav imamo problem podobnega (zaničevalnega) odnosa tudi “od zgoraj navzdol”. Nenazadnje je javna tajna, da nekatere gimnazije, ki se imajo za elitne, svoje dijake vzgajajo v duhu, da “so nekaj več tistih plebejcev tam dol” in temu primerno se ta mladina tudi vede do ostalih, kar se velikokrat pozna tudi v odnosih, ko odrastejo in zasedejo položaje.[/quote]
se v pikico strinjam s pandoro. samo težava ni v sistemu, sociali, ampak samo v ljudeh, ki so točno takoi kot opisuje pandora. Zato za nas niti slučajno niso primerni skandinavski modeli, ampak diktatorski. Če bi se sedajle pojavil en močan diktator, pobil eno dvajsetino ljudi, nastavil eno udbo, bi ostali tako delali kot mravljice. pa presrečni bi bili, ko bi se po kakšnih sindikalnih prikolicah gnetli, pa za novo leto gajbico sindikalnih jabolk dobili. za piko na i bi morali imeti pa državno mejo, da bi malo švercali.
Dikaturo smo že imeli. V njej naprej niso prišli pametni, pošteni, delovni, ampak tisti prave barve in pa tisti, ki so bili bolj uspešni ovaduhi.
Sistem nas je izoblikoval v to kar smo danes. Smo produkt diktatorskega sistema, ki se je sicer zrušil, posledice pa so take kakršne so. Podobne kot v ostalih državah, kjer se je diktatorski sistem zrušil.
Skandinavci recimo takega sistema niso imeli, no vsaj v zadnjih stolettjih ne, pa so drugačni.
JBT (v vseh svojih govorih): “MI GORRE …. vi dole..” — in plebejci s partijskimi knjžicami so se navzeli, da so NEKAJ ??? .. sploh, ker so folk držali v “strahu” z poboji (ja, se je med rajo vedelo za njih), nenadnimi izginotji, raznimi procesi … aja, pa npr. otroci lokalnega policaja (itak da partijec), občinaje/ke … so popolnjevali kontingente odličnjakov, prav dobrih …
a smo si na jasnem??
Aja, pa za to vrsto “elite” so narejeni faksi tipa FDV, Javna Uprava … in dedovanje delovnih mest v Javnem sektorju/upravi
Markiz, z večino, kar si napisal, se strinjam. Par pomislekov pa imam…
Glej, eno je “tvoj” ideal, drugo je realno stanje. In realno stanje je, da marsikdo še pri 30 ne ve, kaj bi počel v življenju. Če si kdaj zaposloval ljudi, sploh pri prvi zaposlitvi, bi vedel, kako to izgleda, ko pride nekdo, ki si ga zaposlil k tebi po dveh mesecih in ti reče, da je ugotovil, da “to ni to” in da bo probal najti kaj drugega. Sice rje recesija stanje kar precej spremenila, ampak to še ne pomeni, da je za tega človeka “to to”, ampak zgolj, da preden da odpoved si poišče drugo službo.
Tudi ideja, da se za nekaj izšolaš in potem to delaš vse življenje se mi zdi malo zastarela, glede na hitre spremembe v svetu. Če si enkrat bil ekspert za plinske peči, je več kot verjetno, da si pet let kasneje ekspert za solarne sisteme, sončne elektrarne, pasivno gradnjo, ekonomsko osvetljavo, naravne materiale, načrtovanje objektov po načelih feng shui…
Do tega še nismo prišli, ker v tej državi ne štejejo rezultati. V javnem sektorju so rezultati španska vas. V gospodarstvu so zaželjeni, dokler zaradi njih nisi privilegiran. Komaj nekaj javna ustanova izkaže malo več razumevanja in prilagodljivosti do kakšnega uspešnega podjetja/podjetnika in poskuša npr. pospešiti, da pridejo malo hitreje do kakšnega gradbenega dovoljenja ali česa drugega, pa je že vik in krik, da gre za korupcijo. Še naši vrhunski športniki pravijo, da imajo probleme s tem in da komaj štrliš navzgor, te je treba takoj potisnit navzdol. Komaj se nekdo izkaže, mu moramo takoj dopovedat (po komunistično), da smo vsi enaki. Vendar če želiš zmagat na olimpijskih igrah in se pokaže, da imaš za to potencial, ne moreš imeti enake pogoje dela in na razpolago enako sredstev za strokovnjake, trenerje in vso ekipo, kot jo ima nekdo, ki trenira nekaj v 2 nacionalni ligi. Tako da – nismo vsi enaki, in tega mi še vedno ne razumemo… In ne gre za fenomene ala Maze, kjer ne veš točno, kdo pretirava in kdo ej kriv. Peter Mankoč pravi isto. Iztok Čop tudi, tako da je to očitno nek splošen problem…
Nekaj moramo vseeno priznati – študentsko delo je pri nas finančna rešilna bilka za številne mlade, da si vsaj nekaj zaslužijo za preživetje, ker je do redne službe nenormalno težko priti (kljub izkušnjam, izobrazbi in konkretnih referencah). Zanima me, kaj bo, ko bodo omejili, da bodo študenti lahko delali le do 26. leta; veliko je tistih, ki so čez to starostjo in si na tak način omogočijo vsaj nek vir preživetja. Čakati na državo, da ti da na mesec cca 200€ socialne (katero baje moraš vračati) – le kdo je tak ekspert, da zmore z 2oo€/mesec preživeti in da se raje ne angažira vsaj za študentsko delo.
študenstko delo oz. delo po napotnicah ŠS!! je gnojnica, batina … b gobec vsem zaposlenim.
Koristijo zdravstvo – vanj pa ne vplačujejo, ne plačujejo še drugih prispevkov iz plače – niti delodajalec na plačo!!
Se z državno pomočjo nesprejemljiva konkurenca delovni “sili”!! … skratka gnoj, ki ga pa začuda niti sindikalisti ne omenjajo!! — pravzaprav jih Semolič celo podpira in vabi na svoje proteste!!
aja pa prehrano in prevoz imajo subvencionirano!!
študenstko delo oz. delo po napotnicah ŠS!! je gnojnica, batina … b gobec vsem zaposlenim.
Koristijo zdravstvo – vanj pa ne vplačujejo, ne plačujejo še drugih prispevkov iz plače – niti delodajalec na plačo!!
Se z državno pomočjo nesprejemljiva konkurenca delovni “sili”!! … skratka gnoj, ki ga pa začuda niti sindikalisti ne omenjajo!! — pravzaprav jih Semolič celo podpira in vabi na svoje proteste!!
aja pa prehrano in prevoz imajo subvencionirano!![/quote]
Želim reči, da sistem, ki ga podpiramo, ni perspektiven, toda alternative tudi ni in so moji pomisleki upravičeni: kaj preostane tistim, ki so dejansko res odvisni za svoje preživetje le s študentskim delom? To nikakor ne pomeni, da to zagovarjam obstoječi sistem.
študenstko delo oz. delo po napotnicah ŠS!! je gnojnica, batina … b gobec vsem zaposlenim.
Koristijo zdravstvo – vanj pa ne vplačujejo, ne plačujejo še drugih prispevkov iz plače – niti delodajalec na plačo!!
Se z državno pomočjo nesprejemljiva konkurenca delovni “sili”!! … skratka gnoj, ki ga pa začuda niti sindikalisti ne omenjajo!! — pravzaprav jih Semolič celo podpira in vabi na svoje proteste!!
aja pa prehrano in prevoz imajo subvencionirano!![/quote]
Želim reči, da sistem, ki ga podpiramo, ni perspektiven, toda alternative tudi ni in so moji pomisleki upravičeni: kaj preostane tistim, ki so dejansko res odvisni za svoje preživetje le s študentskim delom? To nikakor ne pomeni, da to zagovarjam obstoječi sistem.[/quote]
alternativa je simpl: na DURS_u, ZPIS_u in Zdravstveni blagajni se uvede “osebne” račune vplačnikov.
Delovna pravna zakonodaja (kar menda že) pa dovoli/omogoči začasno zaposlitev.
Sistem je znan že stoletja – le mi smo še v (komunajzarskem) sistemu sumarnih nakazil na javne inštitucije (+ vsa sranja z neplačevanjem …) …
Delo si itak najde vsak sam — ok, lahko so tudi kakšni “posredniki”, ki za svoje delo vzamejo %.
Osebni račun na durs, zpiz – hm, nekako se mi zdi, da bi tudi tu državo srbeli prsti, da bi imela to pod kontrolo ali bolje “varovalke”, kako tudi ta vplačila sčasoma povečevati in krasti na račun bodočih generacij. Kakšne deleže pa bi predlagal koliko se kam vplačuje; se pravi koliko študent in koliko delodajalec? Ko bi se pogovarjali o takšnem sistemu, bi študenti tudi zahtevali več pravic in ravno tako več pravic delodajalec, kar pomeni, da študent ne bi mogel kadarkoli prekiniti z delom, ravno tako bi mu moral delodajalec plačevati malico (ki mu je sedaj ni treba) in prevoz, v takšnem sistemu bi se našli kmalu ideologi, ki bi zahtevali za študente če ne cel pa vsaj delež regresa in nadomestila za bolniško. Skratka, zadeva ima ogromno balasta za predelati, da bi našli neko zadovoljivo alternativo. Spomnimo, da ima delodajalec, ki nekomu recimu plačuje minimalca skoraj 1000€ vsega za plačati (bruto plača + prevoz + malica).
Forum je zaprt za komentiranje.