SVN (komunistična) sociala
tukaj smo:
vlagamo / plačujemo subvencije za vrtce, brezplačno šolstvo, državne štipendije … in dobimo nezaposljivo mladež.
(pred)predprejšnja generacija si domišlja, da s plačevanjem za “izobraževanje” dela “portfelj” iz katerega (bo) dobiva(la) pokojnine glede na zasluške v svoji aktivni dobi.
koncept je popolnoma napačen.
minusi:
– izobražuje se kar nekaj in kar kaj … brez pogleda v naprej kakšen “kader” bo potreben glede na absorbcijo in potrebe družbe.
Ker je vse šolanje brezplačno in plačevanje OBVEZNO!! nimamo nobenih inštrumentov meritve kakovosti “outputa” – kaj in kako dobro se je izobrazilo.
Nujno in čim preje (3 – 5 let) je potrebo preiti na plačilo šolanja.
Tako bodo (pred)predprejšnje generacije financirale po svojem videnju kakšne izobrazbe bodo potrebne in ustvarjale pogoje (tega sedaj sploh NI), da bodo izobraženi delali kar se da “prodati”.
aja … pa še strošek “prešolanja” nezaposlenih odpade
Deloma se strinjam, po drugi strani me je pa groza bodočih projekcij glede zaposlovanja; lahko se uvedejo obvezne šolnine za študij, toda kaj bomo z vsemi temi diplomanti, ki bodo študij uspešno zaključili; službe pa ne bodo imeli? A bodo državo tožarili za vračilo šolnine?
Visoko šolstvo bi se moralo mnogo, mnogo več povezovati z gospodarstvom, raznimi organizacijami, inštituti, zavodi, kjer bi se lahko bodoči diplomanti zaposlili, kar pomeni, da bi se študent še preden bi zaključil študij lahko pogovarjal o svoji redni zaposlitvi (ker smo majhni, ne bi bilo odveč za te potrebe razviti mednarodne mreže potencialnih delodajalcev).
Dokler pri nas še ne bo tega, da bi se delodajalci trudili, si prizadevali, da bi med svoje vrste zvabili najbolj pridne študente, šolnin zagotovo ne bo in hkrati precej dvomim, da bo kdaj na oblasti vlada, ki bi uspela (imela v načrtu) ukiniti javno visoko šolstvo.
Poleg obveznih šolnin bi uvedla še nekaj drugega – da bi morali vsi visokošolski učitelji na vsakih 5 let opraviti preizkus – kakor znanja, ki ga poučujejo, tako na drugi strani psihološki test, ali so primerni za pedagoga; ne strinjam se s tem, da so titule, ki se talajo v akademski sferi dosmrtne, morale bi obstajati obvezne obnove nazivov nosilcev predmetov ter izvajalcev že zaradi same narave njihovega dela (akademiki so kratkomalo preveč zaščiteni in za svoje delo me niso prepričali, da so zanj komu odgovorni).
Odličen post NM3W spremembe so neizbežne ne toliko zaradi naše politične elite ampak zarad pritiskov iz Bruslja vsa ta situacija vpliva na name makroekonomske kazalce. Po mojem mnenju ni več daleč do šolnin za visoko šolstvo ukinitev študenstkih servisov je pa že v teku na tak ali drugačen način.
Če se uvedejo šolnine, se bodo šolali le bogati. Revni pa ne bodo imeli šans.
Bolje bi bilo tako, da se uvede šolnina, če bluziš. Torej, če ne doštudiraš pravi čas, plačaš. Lahko bi bil recimo zraven še kak cenzus glede ocen. Če redno in pridno študiraš, imaš nad 8 recimo, ni šolnine. Tako bi lahko študirali tudi revni.
Študentske servise bi morali pa tako ali tako že davno prepovedat in tudi študentsko delo močno močno omejiti.
si nakvačkal kar nekaj neumnosti, ki zahtevajo pojasnilo….kot prvo zaposleni ne plačjumeo nikakršnih subvencij za vrtec , šolo itd,,,plačujemo davke in dajatve, ki jih nato država razporeja kot jih pač….šolstvo ni nikoli bilo brezplačno in ideja o brezplačnem šolstvu ni zgolj in samo produkt socialističnega sistema,,,,,osnovno šolstvo je obvezno ( na nek način je obvezno tudi poklicno in srednje izobraževanje, ker brez tega so ti zaprta vrata do službe in do nadaljevanja šolanja na fakulteti)…in kot tako, ga je dolžna država fininacirat ( ne samo to, od tega ima država neposredne in posredne koristi,), seveda ga pa financira iz pobranih dajatev….tako kot v socializmu….aktivni državljani plačujemo…krog je sklenjen…
trtenutno se tako izpostavlja problem pomanjkanja zdravnikov….pa se vrnimo 20 let nazaj, ko se je MF Ljubljana krčevito upirala ,da bi povečela kvoto vpisa oz outputa novih zdravnikov, njihova razlaga…imeli bomo preveč zdravnikov…ter ustanovitivi MF v Marboru…marsikateri potencialni študent (in zdravnik kasneje) je bil prisiljen iti študirat v tujino(gradec, zagreb)…..
šolnine ne bodo rešile nič, rešitev je v izobražanem kadru, ki ima voljo in potencial, da se prilagaja trgu delovne sile, fleksibilnost človeka, ter zavedanje , da si sami krojimo svojo usodo….z znanjem in delom..
Za brezposelnost niso krive subvencije in s plačljivim šolstvom (ki niti zdaj ni zastonj), ne boš zvišal zaposljivosti. Šolnine ne bodo rešile nič.
Glavni in bistven problem te (pa še marsikatere druge) države je v mafijski oblasti, ki dela v korist tistih, ki so pokradli in s tem uničili gospodarske družbe, da ogromna količina davkov zdaj gre za pokrivanje izgub, namesto, da bi denar šel v razvoj.
Dokler se pri samem vrhu ne bodo zgodile konkretne spremembe, ki bodo vodile v spremembe zakonov, kateri bodo urejali trg dela ter določali odgovornosti pri izčrpavanju podjetij, tako dolgo situacija ne bo perspektivnejša.
Jasno je, da tisti, ki opozarja in napake in želi pošten sistem, prej ali slej pade pod vpliv groženj in nima druge izbire, kot da odide v tujino.
Me resno zanima kje vidiš vzročno posledično povezavo med šolninami in plusi/minusi šolstva ter kvaliteto kot tako. Jaz je namreč ne. Če vse naštete pomanjkljivosti obstajajo, potem je to zato, ker je tak interes. Podobno bi veljalo tudi za zdravstvo.
Jaz pa imam ravno z zasebni šolstvim drugačne izkušnje. Imaš kup raznih plačljivih šol in programov, kjer naredi (skoraj) vsak. Jasno, če ne bo šel pa h konkurenci. Poznan je tudi primer ene prvih visokih šol, ki je res nekoč veljala za kvalitetno, po menjavi lastništva pa ostaja le še bleda senca same sebe. Ves kader, ki je res bil kvaliteten, je pobegnil. Tako kot povsod drugje je tudi v privatnem šolstvu na prvem mestu dobiček in temu se podreja vse ostalo.
si kdaj prebral kakšen zakon ali pa spremembo zakona?
in potem pri “šolanem” (še na seminarju mu posebej razložijo) javnem uslužbencu vprašal za mnenje?
…
a si se lahko ravnal po “navodilih”???
kavel je v tem, da “šolani” pišejo, tolmačijo, izvajajo … zakonodajo — potem pa potrebuješ svetovlce, odvetnike, “mrežo” pomembnih in odločujočih, da lahko obdržiš gate na riti.
(glej Jakličevo kmetijo, Jakličev polete s falkonom, mariborske radarje, …) … sami šolani ljudje, s trumo svetovalcev, direktorjev sektorjev …
aja pa prof. dr. Tajnikar … kamor prode jje štala
aja – pa Banka Slovenije in njena odzivnost, ko je nastajala finančna kriza
Pisal sem o šolninah (plačljivem izobraževanju), in ne o šolanih. Kje je garancija, da bi se “šolani”, ki so si izobrazbo plačali izključno sami, obnašali drugače, ko in če bi bili na neki podobni funkciji ali položaju? In koliko misliš, da je glede svetovalcev in podobnega balasta drugače v drugih državah. Povprečen politik (globalno gledano) ni ravno cvetober bistroumnosti (drugače ne bi bil politik). So pa izjeme, ki potrjujejo pravilo.
Najbolje, da je visoko šolstvo še najprej zastonj študenti naj študirajo 10 let še 5 let po koncu študija naj iščejo službo.
Fakultete naj ostanejo svet zase brez brez nikakršne povezave z gospodarstvom inštituti ala Jožef Štefan naj še naprej opravljajo bazične raziskave brez želje po uvedbi kake inovacije na trg in država naj še zviša davščine da bo stanje kot je.
Na srečo sedaj Bruselj pritiska in spremembe so neizbežne.
Težko je rečt, da povezav gospodarstva s fakultetami ni bilo. Dolga leta si v gospodarstvu lahko dobil delo le preko študentskega servisa. Fakultete pa so mu šle na roko tako, da so študentje lahko to bili tudi po deset let.
Kura in jajce press[/quote]
Tudi dandanes še gredo fakultete tako na roko (predvsem delodajalcem! in št. servisom!)), da si študent lahko po več ko 10 let; torej nekaj gnilega je v sistemu.
Težko je rečt, da povezav gospodarstva s fakultetami ni bilo. Dolga leta si v gospodarstvu lahko dobil delo le preko študentskega servisa. Fakultete pa so mu šle na roko tako, da so študentje lahko to bili tudi po deset let.
Kura in jajce press[/quote]
Tudi dandanes še gredo fakultete tako na roko (predvsem delodajalcem! in št. servisom!)), da si študent lahko po več ko 10 let; torej nekaj gnilega je v sistemu.[/quote]
in se tako maščuješ svojim (pred)prednikom, ker ne plačuješ zdravstva, penzije, sociale … ☺
Bingo!!! Tega pa plačevanje šolnin ne bo odpravilo in se bo kvečjemu gniloba pokazala na drugih mestih.[/quote]
oja … ravno to “sisanje” plačevanje odpravi.
Naj lepo vsak po svojih zmožnostih za svoj denar … ne pa po (komunajzarskih (vse je naše!! in drugi naj plačajo za mene)) potrebah!!
Bingo!!! Tega pa plačevanje šolnin ne bo odpravilo in se bo kvečjemu gniloba pokazala na drugih mestih.[/quote]
oja … ravno to “sisanje” plačevanje odpravi.
Naj lepo vsak po svojih zmožnostih za svoj denar … ne pa po (komunajzarskih (vse je naše!! in drugi naj plačajo za mene)) potrebah!![/quote]
Saj ni noben napisal, da je vse naše. Šole pa bi morale ostati.
Tu je spet en kup trditev, ki se mi zdijo milo rečeno potegnjene za lase, druge so popolnoma napačne, s tretjimi se pa enostavno ne strinjam.
Študentko delo – vsi so proti temu, ampak ko realno pogledam nazaj, je bilo to zame vredno zlata. Prvič, sem lahko med študijem sprobala nekaj “služb” in kot zmedena duša ugotovila, kaj me sploh veseli in kja bi delala. Drugič, sem si gradila samozavest na tem, da lahko tudi sama nekaj zaslužim in da nisem zgolj (še vedno nekoristno) finančno breme svojim izredno radodarnim staršem. Tretjič, imela sem kar nekaj sošolcev, ki jim študij ne bi bil omogočen, če med njim ne bi mogli delati, ker jim starši niti stroškov življenja niso mogli omogočiti. In ti ljudje niso vsi luzerji, nekateri so se po socialni lestvici potem zelo lepo vzpeli in se je ta investicija v njim tudi z vidika družbe izplačala. In četrtič, sem dobila nek realen stik z delodajalci in ugotovila, da je služba nekaj drugega študij, kjer so me ujčkali z mojim uspehom zadovoljni učitelji in učenci, in seveda tudi družina. Ob ukinitvi ŠD se sprašujem, kje se te zadeve rešujejo.
Kakovost visokošolskih učiteljev. Problem ni odsotnost ocenjevanja (ni res, da ne obstaja, še kako obstaja, in je zelo zelo kruto), problem je, da te kriterije postavljajo ozkogledi uradniki ob pomoči neke elite (vedno ene in iste že 20 let…) profesorjev. Ti uradniki nalogi niso kos in nimajo niti toliko domišljije, da bi pogledali, kako se to počne v 10 drugih država in potem kopirali kakšno dobro prakso. Ta elita pa postavlja kriterije, s katerimi se potem ocenjuje uspešnost vseh akademikov, tudi omenjene elite. In glej ga zlomka, oni izpadejo vedno kot najbolj uspešni. Bogve zakaj. Morda zato ker ko planirajo nove zaostrene kriterije, se nanje lahko pripravljajo prej kot drugi, ki zadnje izvedo, ko Agencija za raziskovalno dejavnost izda nove kriterije ocenjevanja uspešnosti. Gre torej za dirko, kjer najstarejši vozniki avtomobilov tudi določajo pravila igre. Nič čudnega, da potem tudi vedno zmagajo.
Drugi problem je spet birokratizacija. Večina teh akademikov izgublja neverjetno količine časa, da se ukvarja z birokracijo, finančnimi plani projektov, prijavami evropskih proejktov, izpolnjevanjem takšnih in drugačnih formularjev, sedenjem na senatih fakultet po osem in več ur naenkrat… Saj ni čudno, da so potem rezultati takšni kot so. Če kdo izstopa navzgor po uspešnosti, je treba takoj preverit, da ne zasluži preveč in ga spraviti v “red”. Načinov, da najboljše nagradiš, sploh ni. Akademiki se pa upirajo temu, da bi se ti načini vzpostavili, ker bi to pomenilo, da bi se tudi tiste, ki so slabši, lahko metalo iz službe. Problem pa je, da se kriteriji ocenjevanja tako hitro spreminjajo (vsakih 6 mesecev je kakšna nova zadeva), da se “slabši” ne ocenjuje po meritornosti, ampak po nekih prijateljskih/dinastijskih vezeh. In ti si danes lahko najboljši, ker imaš odlične pogoje dela. Jutri dobiš novega šefa, ki te začne zajebavati in pristaneš med najslabšimi. Enostavno ne podpisa tvojih projektov, denar preusmeri nekam drugam, tvoje sodelavce zaposli z drugimi zadevami in si pečen/a.
Ali bi plačilo žolnine pripeljalo do boljšega sistema izobraževanja? Ne vem. Vem pa, da izredni študenti, ki plačajo, pridejo do nazivov lažje kot redni. Ali so bolj usposobljeni, ker so plačani? Niti slučajno. Je pa res, da so pritiski na fakultete s strani “plačujočih” po kakovosti študija večji. S tem, da se na žalost ta “kakovost” večkrat povezuje tudi z neko domnevno pravico, da zato, ker si plačal, moraš tudi izdelati – kar pa ne pelje v večje znanje. S plačilom se torej izboljšuje kakovost programov in učiteljev, nivo pridobljena znanja pa se po mojem zmanjšuje.
Povezave fakultete/gospodarstvo. Razen v tehničnih in nekaterih naravoslovnih vedah, je ta povezava bolj boga. Problem ni v povezavi, ampak v razmišljanju na eni in drugi strani. Profesorji živijo v enem svojem svetu in nimajo nobenega realnega stika z gospodarstvom (to se velikokrat vidi, ko imamo ministri za finance in gospodarstvo iz akademskih voda in jih spraviš v kakšno okroglo mizo z gospodarstveniki, pa se vidi, nimajo pojma, kako zadeve potekajo v realnosti). Gospodarstvo pa večkrat ne zna izkoristiti znanja, ki ga proizvaja akademski prostor, ker ima do teh ljudi omalovaževalen odnos.
Rezultat je, da stoji vsak ne svojem bregu, družba pa ne profitira nič. Ob tem še upoštevajte, da je v akademskem svetu doleto še kot napol kriminalno, če imaš kakršnokoli (finančno ali prihodkovno) zvezo z gospodarstvom. Potem se začnemo hitra obračunavanja, da ti poleg plače zaslužiš še nekaj, in spet, po hitrem postopku te spravijo v “red”. Tako da ta povezava med gospodarstvom in akamenskim prostoro deluje na papirju in v pobožnih željah, v praksi pa jo vsakodnevno delovanje akademskega prostora ovira sto na uro. In zdravniki so zgolj en tak primer, ki je v zadnjih letih ( in teh dneh) posebno dobro viden.
Bingo!!! Tega pa plačevanje šolnin ne bo odpravilo in se bo kvečjemu gniloba pokazala na drugih mestih.[/quote]
oja … ravno to “sisanje” plačevanje odpravi.
Naj lepo vsak po svojih zmožnostih za svoj denar … ne pa po (komunajzarskih (vse je naše!! in drugi naj plačajo za mene)) potrebah!![/quote]
Glede na to kdo bi si lahko plačevanje privoščil in glede na zgoraj opisane izkušnje s privatnim šolstvom pri nas, niti slučajno. Še sploh pa sprememb na bolje v sistemu ne.
Mimogrede, zakaj pa brezplačno šolstvo uspeva v Skandinaviji?
Povprečen politik (globalno gledano) ni ravno cvetober bistroumnosti (drugače ne bi bil politik). So pa izjeme, ki potrjujejo pravilo.[/quote
A se ti to ne zdi problem? Da na položaje, ki so za nas najbolj pomembni in ključno vplivajo na naše življenje/ razvoj družbe, postavljamo povprečne, da ne rečem kar podpovprečne ljudi?
Študentski servisi so pogosto povsem odveč. Si najdeš sam delo pa moraš na ŠS in tam pokasirajo provizijo. Iskali ti kar niso.
Objavljajo dela, ki jih ne bi smeli. Recimo od delodajalcev, ki so slabi plačniki, ki ne spoštujejo zakonodaje. Splošno se to ve, ŠS vseeno objavi. Imaš slabo izkušnjo z delodajalcem, poveš, njegove oglase še vedno objavljajo.
Res pa je, da eni ŠS založijo denar, če firma ne plača, samo ne vsi.
Omejiti študentsko delo in to fejst.
Po diplomi nikakor nisem dobila službe. Ni bilo druge variante kot se vpisat na faks in delat preko ŠS. Eno leto pri eni firmi, drugo pri drugi, tretje pri tretji… tri leta bila mizerno plačana, delala tako kot ostali, iste obveze, iste dolžnosti, samo plačana veliko slabše pa nobenih pravic. Dolžnosti ja, pravic ne. Da ne govorimo, da mi ta leta niti malo niso pomagala pri razpisih, kjer zahtevajo recmo 10mesecev delovnih izkušenj.
Seveda me pri nobeni firmi niso zaposlili, vedno sem šla stran, ker sem videla, da bi izkoriščali v nedogled. Potem se mi je čisto nekje x končno odprlo in dobila službo.
Če bi to študentsko delo omejili, bi jaz imela 3 leta več delovne dobe in neko solidno plačo, ne pa mizerno plačilce, nevredno delavca in nobenih pravic.
Forum je zaprt za komentiranje.