Strupena babica

Heh, ni težko biti uravnovešen, če lahko spiš po 9 ur vsako noč in nimaš poleg sebe še ene 300 – 500€ stroškov z eno žabo.

Kakorkoli že, “ne imeti otrok” je odgovor ki vodi v smrt. Probleme se razreši, ne pa da odmreš. Oziroma, vsak po svoje, če hočeš raje odmreti, potem te itak ne bo v naslednji generaciji, pa se nam ni potrebno več s tabo ukvarjati.
[/quote]

bože kak strupen odgovor. Pa saj to sem mnenje samo napisala. Koliko jeze je v tebi bože sačuvaj 🙁

Ne pametuj preveč. Tega ne zmore vsak razresiti, kajti primarnih vzorcev vedenja, ki se jih naucimo od starsev in jih ponotranjimo, se zelo težko znebimo.
To so leta in leta dela na sebi.
In za take mogoce ni bistvo življenja imeti otroke.
Mogoče je res bolje da jih nimajo.

To tudi mene zanima. Je šlo za spolno zlorabo, čustveno, telesno? Za vse troje ali kaj? Kako imaš lahko sploh odnos z nekom, ki te je spolno zlorabljal, pa tega še nisi predelala. So samo kdaj rekli, da si neumna frklja (čustvena zloraba), ali so ti kdaj prilepili dve okoli ušes (telesna zloraba) . Težko je presojati. Ali živite pri tvoji materi, da ne moreš popolnoma
preprečiti stikov? Če je tako, potem pa takoj v najem. Ni tako udobno, ampak da pa se.
Sama najbolje veš, če gre pač za sredino zgodbico ali je v njej kaj resnice.

Jaz bi pa vprašala, kdo ti je omogočil, da si prišla do visoke izobrazbe? Po navadi so to starši, ki te financirajo, da lahko pri njih živiš in ješ, tebi pa ni treba delati in skrbeti za svoje materialne potrebe in se lahko učiš. Poznam nekaj mladih ljudi, ki obtožujejo starše, da jih zatirajo in so grdi, grdi do njih, po drugi strani pa jim ravno ti starši omogočajo da študirajo, so jim financirali celo izpit za avto, jih oblačijo in jim plačujejo dopuste. Grdi in strupeni starši so pa seveda, ker v zameno za to, da preživljajo že polnoletno mulo/mulca tudi pričakujejo kaj od njih, da kaj pospravijo, pokosijo kako travo, denimo.
Seveda poznam tudi ljudi, ki so se sami prigrizli do diplome, medtem ko so delali in si plačevali najemniško stanovanje in dostikrat preždeli utrujeni ob knjigah pozno v noč ob pičli hrani. Ampak taki seveda ne bodo jamrali, da so starši krivi za njihove težave. Ker se zavedajo in so tudi dokazali, da so odrasli in samostojni ljudje in sami odgovorni za svoj uspeh.

Slo je za cutveno in psiholosko zlorabo…. Tudi jaz see si rekla: pretiravas, vse pa let no bill in slabo, pa mi moj terapevt rece: ja, prav tako slabo je bill in bill si delezna zlorabe…ce cutis da bi rada prekinila z mamo, prekini,,, nobedeb Nima pravice govorit da pretiravas,,, in glede financne podpore: so primeri, kjer imajo otroci vse, medtem ko jih ocetje fukajo…

Zadnji primer, ki ga navajaš, je res skrajnosten. Predvidevam, da tako hude zlorabe nisi doživela. Če imaš visoko izobrazbo in si delala kot učiteljica, moraš imeti dokaj dobro podlago iz primarne družine. Čustvena zloraba je za nekoga že to, da ti mama reče: “Bodi pridna, če ne bo mamica žalostna.” Res, nedavno je bila glede tega taka polemika na MON-u, da ti grejo dlake pokonci. Čustvena zloraba bi bila recimo, če ti starš reče kot malemu otroku, da te bo zapustil, ali te ne bo imel več rad, če ne boš naredil to in to. Pa še to se da razumet, če se poskušamo malo vživet v kožo tega starša, ki je to rekel, pomisliti, kakšne vzgoje je pa bil on deležen itd. Kot otrok seveda vse to zelo zamerimo, ampak kot odrasli pa lahko na stvar malo bolj objektivno gledamo in staršu tudi odpustimo določeno ravnanje. Sploh če ugotovimo, da ga je delal nezavedno, ali v dobri veri, da nam s tem pomaga. To, da staršu odpustimo, pomaga nam predelati, da te zamere ne vlečemo naprej v naslednje generacije, ki pridejo za nami in se od nas učijo. Mene je denimo moj oče kot majhnega otroka velikokrat jezil, izzival, ker me je s tem hotel kao pripraviti na kruto življenje. Posledica pa je bila, da sem razvila koleričen značaj in se moram še zdaj včasih kontrolirat, da nimam izbruhov jeze nad svojimi bližnjimi, ali celo nadrejenimi v službi. Ampak očetu ne zamerim, saj sem slišala od njegovih sester, da so z njim ravnali enako in ker je on pač mislil, da je tako zame najbolje.
Najbolj zanimivo pa je, da je do vnukov popolnoma drugačen. Pazi na njihova čustva, jih crklja in razvaja. Po navadi so stari starši boljši, kot pa so bili starši. So se seveda tudi oni marsičesa naučili, marsikaj predelali. Zakaj ne bi babici vsaj poskusila dati priložnost? Saj ti bo otrok itak vse povedal, kaj se je dogajalo pri njej in boš videla, kakšen bo, ko bo od nje prišel. Ali bo vesel, ali bo rad šel spet k njej… Na začetku pa ste lahko pri babici skupaj…

Edini način, da lahko babica formalno doseže stike z vnukom, je podaja predloga za določitev stikov na sodišče. Ne dolguješ ji ničesar.

Prosim, ne izpostavljaj otroka ženski, ki je s teboj ravnala tako, da se ti še vedno vračajo misli na samomor. Nikoli se ne bo spremenila, verjemi. Če imaš še vedno ob njej enake občutke, že ne. Samo nadaljevala bo s tem, česar je vajena. Ampak sedaj si odrasla, nosiš odgovornost za svojega otroka. Tašča pri tem nima beseda, ona je zadnja, ki lahko odloča o tem, s kom naj ima njen vnuk stike.

Bolj me skrbi, da te tvoj mož ne sliši… Pogovori se z njim, če ne bo šlo, vztrajaj pri svojem. Ne dovoli, da te povozijo na enak način, kot te je povozila mama. Ne pozabi, da si z vsem svojim bitjem vzor svojemu otroku. Tudi če hliniš neka čustva in mami voziš otroka, bo čutil nepristnost, ki bo slej ali prej nekje eskalirala, morda v puberteti, morda kasneje, pa še nadzora ne boš imela nad tem, kako ravna z njim, če bo kdaj ostal tam sam.

Naj ti bodo tvoji občutki edini kompas, že tako so te drugi prepričevali celo življenje, da kar vidiš, slišiš, čutiš, misliš, ni pravilno, ni resnično, do te mere, da si še sama sebe o tem prepričala.

Preberi si kaj o gaslightingu. Žal to sedaj s teboj počneta mož in njegova mama.

Drži se, želim ti veliko moči!

To je res,vendar pa zdaj nikakor ne..najprej se Moran
okrepit na vseh podrocjih

toliko neumnosti na kup je pa kar težko spraviti.
da je sama izobrazba kar pokazatelj, da ji je bilo v familiji fajn? In to v Sloveniji, kjer je šolanje brezplačno za starše, kjer starši dobivajo kar lepo podporo za otroke, če sami niso zmožni in se marsikateri starš šlepa ravno na socialo otrok?
tvoj foter je otročji pezde, ki si sedaj ne upa pri vnukih svojih for izvajat, ker ni njihov lastnik, tako kot je bil lastnik svojih otrok. sedaj pa s priliznjenostjo kupujo njihovo naklonjenost. dejansko pa najbrž spet tekmuje s teboj. Tako kot smo včeraj brali, da starci tekmujejo z darili za vnuke.

sem udarila po mizi in rekla: zdaj pa dovolj…se je moj kar ustrašu da bo šla…dovolj sranja…tko da strupena babica drži se proč!!

Pomisli da bi zelela da tebe zasciti nekdo, ko si bila majhna. In tega nekoga ni bilo. Poskrbi zdaj za svojega otroka in to da ima stike z babico, ki je bila kruta do njegove mame ni “poskrbeti za otroka”. To vkljucuje, da se bos sposobna upreti tasci in mozu, ki od tebe to sploh zahtevata.
Pa preberi si knjigo Strupeni starsi. Pomagala ti bo.

Ja očitno nisi v ljubečem odnosu, ce se tvoj partner ne zaveda tvoje bolecine. Ocitno mu ni jasno kako taka zloraba zaznamuje človeka. Nisi dolzna nikomur nič.

Ampak še vedno ne vemo, kaj avtorica smatra za to zlorabo, kaj se je dogajalo!

Fizična, ker jih je dobila po riti, ko je kot otrok skočila na cesto?
Psihična, ker so ji zagrozili, da ne bo smela gledati risank, če ne bo pospravila igrač?

Po mojem oboje. Tistih, ki so bili res zlorabljeni, zlasti spolno, kar zame edino šteje kot zloraba ne boste brali na mon-u. Imajo preveč dela sami s seboj, da bi pisali neumnosti.

Pozdravljeni, vem da to ne spada povsem v ta forum, ampak me zanima vaše mnenje.
Sem 25 letnica, noseča nekaj tednov.
Gre za to, da si neizmerno želim fantka, partnerju je vseeno, kaj bo.
Moja želja izhaja iz otroštva, razlog je predvsem slab odnos s ženskim člani družine, s tem mislim na moji sicer POLSESTRI- Po mamini strani .
Sem prvorojenka, drugi se je rodil brat, s katerim sem se res dobro razumela, vse do najstniških let oz. do rojstva prve polsestre.
Takrat je ona stopila med naju in sva še danes odtujena. Zavzela je moje mesto in vsi pogovori, igre v otroštvu z bratom je prevzela ona, od mene je mlajša 6 let, brat je eno leto mlajši od mene.
Vselej se je brat, neglede na najin dober odnos v zgodnjem otroštvu postavil na njeno stran in to traja vse do danes.S polsestro se tudi nikdar nisva razumeli, lahko mirno rečem, da bi bila raje sirota, če bi se še enkrat rodila, kot še enkrat iti skozi to, in prenašati njo. Najin slab odnos se je močno stopnjeval navzdol, od žaljivk, ki mi jih je zmetala name, do udarcev in vsega možnega, izbrala me je za svojo tarčo in tako je pač bilo. Ko sem bila stara 14 let, ona jih je imela 8 , takrat sem pazila na komaj leto dni staro drugo polsestro, me je zopet izzivala, zato sem želela zapreti vrata sobe. Takrat je vstopila in me porinila direktno v steklena vrata. En teden sem bila v bolnici, potrebna je bila operacija, da so mi odstranili 8 cm debel kos stekla iz prsnega koša, če bi steklo prerezalo arterijo, cca 2 cm zraven, bi umrla.
Rehabilitacija je trajala 2 meseca.
Od takrat dalje, ona zame ni bila človek, ampak najhujše nujno zlo. Starši, očim in mama, za očeta nevem, so se seveda postavili na njeno stran in mi tudi niso verjeli da me je porinila v steklena vrata.
To je bila izjema, da je bil brat prijazen z mano, in se z mano tudi družil, vendar je danes spet isto. Zdaj sem noseča in me je res strah, da bo punčka, zaradi slabih izkušenj z mojo noro polsestro, tudi kot dojenček je bila izredno naporna, verjemite niste še videli tako glasnega dretja. Poleg tega nemaram roza barve,od nekdaj so mi bile všeč fantovske stvari, imela pa sem tudi igralno konzolo. Upam, da me neboste takoj napadle, lep pozdrav Nina

baja, zakaj za hudiča zavajaš avtorico??? Ni osnovne podlage in ni sodišča, ki bi in ki lahko določi stike s starimi starši!!!! Sodišče ima pravico določit stike samo staršu, če ne živita skupaj, vsi ostali se lahko gladko jeb*jo in bo tako kot bo rekel starš, kateremu je dodeljen otrok. Razen v primeru, ko sta starša neprimerna in ima recimo otrok željo po babici, ampak tisto je druga pesem. Še enkrat, v tem primeru bo, kot bo mati določila in nihče drug, še najmanj pa sodišče pa se lahko tastara stegne, pa ne bo dosegla ničesar:

Zveza:
ZZZDR člen 106, 119, 106, 119. ZUP člen 42, 42.

JEDRO:
Po ZZZDR ni zakonskih pogojev, da bi center za socialno delo vodil upravni postopek v zadevi osebnih stikov mladoletnika z njegovimi starimi starši. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da sta tožeči stranki predlagali centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD), da jima omogoči osebne stike z vnukinjo in vnukom. V odgovoru na predlog starih staršev glede stikov je njuna mati po pooblaščencu navedla, da ima skladno z veljavno zakonodajo pravico do stikov samo tisti od staršev, ki z otrokom ne živi, ne pa tudi stari starši. 

Tvoj otrok ne bo tvoja polsestra, niti nihče drug iz tvojega sorodstva.

To bo novo samostojno bitje.

In karkoli bo, deklica ali fantek, bo imel tvoje in njegove gene in bo drugačna osebnost.Kar so ti delali tvoji, je bila največ kriva vzgoja.

Vidva bosta otroka vzgajala po svoje.

Zato ne smeš niti pomisliti na to, da svojega otroka ne bi ljubila, pa čeprav bi bila to mala, simpatična deklica, podobna tebi in tvojemu partnerju.