STROČJI FIŽOL
Vzameš 4 litre vode in dodaš 4 velike žlice soli. Ko zavre, dodaj fižol in ga skuhaj skoraj do mehkega. Nato doliješ 2 dl kisa za vlaganje in kuhaš še 5 minut. Še vroče nadevaj v kozarce in zalij z vodo v kateri si kuhala. Zaprte kozarce zavij v kakšno odejo in počasi ohladi.
Tako vlagam že tretje leto in se zmeraj obnese.
Pa dobertek pozimi!
Pozdravljena!
Jaz stročji fižol vlagam že par let takole: skuham ga v slani vodi,posebej si naredim kis po okusu. Naredim malo bolj kislo, kot potem jemo solato. Iz vrele slane vode dajem fižol v kozarce, gor pa nalijem vrel kis. Na vrh dam mrežico. Zaprem. Zavijem ga v debel prt.Se mi nikoli ne pokvari in je dober. Skuhat ga moraš do mehkega, ker potem ko daš gor kis, se ti ne bo zmehčal. Jaz potem, ko ga odprem ta kis odlijem in naredim novega, dodam olje, čebulo, poper,sol.
V skrinjo ga pa tudi dajem. Očiščen fižol dam v vrelo vodo. Pustim da vre 3 minute. Nato ga ohladim v ledeno mrzli vodi.Mora biti mrzla, da se v trenutku ohladi. Že prejšnji dan si pripravim veliko ledu. Nato ga osušim in dobro zapakiram, ter dam zamrznit. Na isti način naredim tudi korenček in cvetačo. Res je potem dobro in priročno za kako boranjo, juhe, priloge, rižote. Probaj!LP
Zakaj se ga ne bi najprej dositega najedla. Prva zelenjava, razen tiste zgodnje spomladanske, seveda, je organizmu še kako dobrodošla. Tudi vlaganje je dragoceno za zimo, ampak najprej pa si ga privošči v polni meri. Enako tudi drugo zelenjavo. Jaz peso vlagam šele konec julija, prvi teden avgusta, tudi manjše korenčke spravim v slanico v kozarce, zdaj pa ga kar na veliko kuham (v juhi, samega, popečenega na drobtinicah), tudi prvi grah ipd. Privošči si zdaj zelenjavo z veliko žlico, vlagaj pa potem, ko bo rit polna.
Lp.
Rit je kljub temu polna, ker je zelenjave vrh glave.Mož me je že vprašal, če že ne jemo preveč zelenjave. Povsod piše kolk bi naj pojedel kruha , mesa, itd., za zelenjavo pa nikjer. Npr. koliko je priporočljivo jesti bučke, pa stročji fižol, kumare,…(na teden). Mi imamo vsega tolk, da jemo non stop zelenjavo, pa še vložimo, pa še komu, ki nima vrta dam kaj. LP
Morda je dovolj takrat, ko iz riti leze. (he he) Oprosti, potegnilo me je. Res je, tudi pri nas smo kar naenkrat zasuti z zelenjavo, prej sem jo pa vso zimo kupovala. Ne kuham namreč mesa, zato kupim vse, kar najdem dobrega, svežega v trgovinah ali na trgu. Dvomim, da je kdo zbolel, ker bi preveč jedel zelenjave (ob vsej drugi hrani, jasno). Verjetno pa res ni dobro pretiravati.
Jaz nimam mere pri bučkah, pečene na žaru so moja slabost. Posujem jih z mleto kumino, rezine pokapljam z malce olivnega olja, da se ga skoraj ne vidi, potem pa, ker jih vedno pojem preveč, čutim, da mi v želodcu ne dene prav dobro. Nekje sem prebrala, da so bučke težko prebavljive, zato jih tudi posujem s kumino, in jih verjetno ni dobro preveč pojesti pri enem obroku. Mi bučke enostavno spravimo v klet, na hladno, držijo kar precej dolgo. Sicer pa pripravim tudi štrudl, nadevam ga iz naribane bučke, dodam naribano korenje (pribl. pol – pol), potem ko bodo jabolka, pa kakšno jabolko zribam k bučki. Uporabim jih tudi v musaki, “mojem” golažu (brez mesa) ipd. Tako na različne načine pripravim lahko isto zelenjavo, pa se je ne preobjemo.
Tudi kumare naj bi bile težje prebavljive. Tisti, ki imajo težave z želodcem, jih absolutno ne smejo jesti, če niso prej soljene in ožete, stisnjene, sem nekje prebrala. Jaz imam najraje sveže poletne kumare, ki jih narežem na pribl. 3 mm debele kolute, zraven zrežem še paradižnik, morda malo čebule na kockice in imam solato. Včasih sem vlagala samo majhne kumarice, lani pa so mi na vrtu ostale tudi malce večje (velike 10 cm in več), te pa sem zrezala na četrtinke in po potrebi skrajšala, tako da je šla v kozarec. Pozimi smo jih jedli tako radi kot tiste majhne, vse so se obdržale zelo v redu. Enkrat sem jih na priporočilo prijateljice zribala in vložila v kozarec, no, ja, saj ni bilo nič slabega, samo veliko dela sem imela prej, s tistimi na četrtinke gre pa bistveno hitreje. Zribane kumare sem porabila za h krompirjevi solati, stresla sem jih na krompir, dobro premešala, ker so bile naribane zelo tanko, so se kar porazgubile. Kar dobro je bilo.
Kdaj je preveč zelenjave? Jaz jem pretežno zelenjavo in sadje, ker ne jem mesa, nisem ljubitelj testenin, rada pa imam tudi riž, kuskus, sojo ipd. Torej pojem sorazmerno veliko zelenjave, pa mi nič ni, kar vneto tipkam … (he he)
Lp.
Pozdravljena jaz! Ker si napisala, da ne ješ mesa in da uporabljaš sojo. Ali mi lahko prosim posreduješ kakšen recept ali nasvet glede soje in glede tofuja. Jaz sem vse kar je od soje, do sedaj uporabila samo sojine polpete, ki se kupijo zamrzjeni. Veliko sem brala o njej in se odločila, da bi jo tud uvrstila na jedilnik. Če si pri volji, ti bom res hvaležna. Lep pozdrav!
Jaz sem kar malo izbirčna pri izbiri hrane, zato kupljenih sojinih polpetov ne maram, zdi se mi, da je v njih sama sol in maščoba, če pa jih še cvreš v olju, pa sploh. Jaz ničesar, kar že včasih kupim pripravljenega, ne cvrem v olju. Če se mi res mudi, potem tako in drugačno polpeto spečem na suho. Tudi v navadni ponvi (ne le zepter, imc ipd.) se speče, na zelo nizkem ognju, po pribl. 7 do 10 min na eni strani. Je lepo zapečena in suha.
Tofuja ne uporabljam, ne vem zakaj imam nek predsodek, da je masten. Po moje niti ni, mastna hrana me sicer zelo odbija, nimam veselja zanjo, in verjamem, da sem tudi tofu po krivici uvrstila med nezaželene, enostavno nimam veselja zanj.
Sojo lahko uporabljaš v več izdelkih, med drugim tudi v zrnu, drobno sojino meso (mleto), sojino meso v večjih koščkih (kot za golaž). Jaz sojo v zrnu dodam v ričet ali juho iz žitaric in stročnic, sojino meso pa porabim tako, da ga prej malo pokuham (kakih 10 min ga kuham na lahkem ognju, recepti pravijo, naj bo voda slana, jaz je ne solim, ker vse jedi vedno solim na koncu in se tudi meso nato presoli), nato pa ga dodam jedi, približno 15 min pred koncem kuhanja, da se še malo pokuha in zmeša, prepoji s preostalo jedjo. Če ga dodam dušeni zelenjavni mešanici (npr. golaž), ga dodam po pribl. 15 minutah dušenja, vse skupaj dušim še 10-15 min., odvisno, kakšno zelenjavo imam. Nobene zelenjave ne kuham ali dušim 1 uro, se mi zdi škoda vseh hranljivih snovi.
Doma imamo zelo radi ohrovtov narastek. Na zdušeni čebuli (na suho) podušim riž (pribl. 10 min, stalno mešam), malce zalijem, dodam na široke rezance narezan glavnati ohrovt, malce zalijem (še vedno se duši, ne kuha), dodam kak korenček ali dva, zrezan na drobno (na majhne četrtinke, krogcev ne maramo), dušim pribl. 10-15 min, dodam (prej pokuhano drobno) sojino meso, dušim še pribl. 10 min, dodam paradižnik, sol, poper, malce origana, kumine, peteršilj. Dno pekača ali steklene nepregorne posode namažem z čajno žlico olja, na dno dam dva do tri večje liste ohrovta, nanje stresem zelenjavno mešanico in polijem s stepenim jajcem, zmešanim z jogurtom (recepti narekujejo dve do tri jajca in eno kislo smetano, meni se zdi to prebogato, zato naredim bolj skromno jed z enim jajcem, dodam pa mu jogurt, to nam povsem zadošča za 3 odrasle). V pečici pečem na 200 stopinj kake pol ure, da se prepeče oz. da vrh jedi zlato porumeni.
Ker je zdaj veliko bučk, naredim preliv za k testeninam oz. jemo jed kar samo. Bučke prej popečem na močnem ognju, brez olja, popekam jih po kake 2-3 min na vsaki strani, poberem iz ponve in pustim, da se za malenkost ohladijo, nato jih narežem, pečem debele rezine, debele skoraj 1 cm. Na zdušeni čebuli na kratko podušim na koščke narezane bučke, dodam prej pokuhano drobno mleto sojino meso, dodam paradižnik, začimbe, peteršilj, malo pokuham, jed je gotova v pribl. vsega skupaj 20 minutah. Zraven lahko ponudiš testenine, riž, jaz nisem pretiran ljubitelj testenin, zato jem bučke kar same, zraven je pa itak še zelena solata.
Lahko pa glavnati ohrovt ali zelje, zrezano na široke rezance podušiš na čebuli, dodaš na velike kose narezan krompir, korenje (večje četrtinke), dušiš kakih 15 min, dodaš prej pokuhano sojino meso (večji kosi), dušiš tako dolgo, da smeš dodati paradižnik; merilo je kuhan krompir!, dodaš še začimbe, peteršilj.
Upam, da ti je všeč kaj od tega.
Lp
Forum je zaprt za komentiranje.