stranpiti do santiaga
Da odgovorim še na vprašanje: na tisti polovici, ki sem jo prebrala, je precej več potopisnih opisov, pa o zgodovini in “duši” španije kot njegovega osebnega razmišljanja/doživljanja, čeprav je tudi to.
Mogoče bi knjigi (zdaj ko je zadosti vroče) morala dati še eno priložnost … Se mi je pa, ko sem jo začela brati zdela … no … dolgočasna. Mogoče bi jo morala brati po delih ali pa “od zadaj”. Mogoče jo bom vzela s sabo zdaj, ko grem končno na morje …