V Oni sem zasledila podnaslov “številne družine” – v smislu družine z veliko otroki. Je to prav?

Se pridružujem tvojemu pomisleku, tudi po mojem bi moralo biti številčne, torej take, kjer je veliko družinskih članov.

Številne družine so prišle na srečanje bi pa pomenilo, da je prišlo ogromno ljudi (povezanih v družine).

Tu se pa nikakor ne strinjam.

števílčen -čna -o prid. (i)
nanašajoč se na številke ali števila:
upoštevati številčne podatke; številčni
prikaz stanja; zapisati s številčnimi
šiframi / številčna omejitev vpisa na
univerzo; ugotoviti številčno stanje
živine / številčna sestava komisije;
določiti stvarem številčno razmerje /
številčni znaki / kljub številčni
majhnosti so se uveljavili; bali so se
njihove številčne premoči

Številčna družina bi bila družina številk. Številna družina je prav tako napačno. V slovenščini imamo lepo uveljavljen izraz “velike družine”.

Številne številčne družine so prišle na srečanje:-)

Kje smo še nedolgo tega brali, da ni treba vedno viseti na priročnikih? 🙂
Jaz priročnik citiram oz. navajam takrat, kadar se mi zdi potrebno podkrepit svoje tipkanje tukaj.

Večkrat sem že opozorila, da je treba znati priročnike tudi brati.
1) SSKJ, geslo številčen:

kljub številčni majhnosti so se uveljavili; bali so se njihove številčne premoči

številčno prisl.: izobraženstvo številčno narašča; ta narod številčno upada; številčno močnejši sovražnik; čeprav je zbor številčno šibek, je glasovno zelo ubran

2) SSKJ, geslo številčno
številčnost -i ž (i) < že v 1.! pomenu je pomen veliko! 1. dejstvo, da je česa razmeroma veliko število: številčnost še ni jamstvo za kvaliteto; delavski razred je postal
odločilna sila tudi po svoji številčnosti / zavest o številčnosti jim daje pogum

2. številčno stanje, število: ugotavljati številčnost prebivalstva / podatki o številčnosti vojaških oddelkov

3) SP, geslo številčno (ta za pomen besed ni tako relevanten, kot je SSKJ):
številčno ozirn. prisl. (i) ~ naraščati, upadati; ~ močnejši

Ker gre za pridevnik, je relevantno geslo številčen, ne številčnost, ki je samostalnik. 🙂

1. kljub številčni majhnosti so se uveljavili; bali so se njihove številčne premoči

V obeh primerih lahko besedo številčen nadomestiš s “število”, in sicer:
Kkjub majhnosti v številu so se uveljavili. Bali so se njihove premoči v številu. Kar torej pomeni, da je bilo število enih večje od števila drugih.

Podobno: izobraženstvo številčno narašča – narašča število prebivalstva.

Torej bi bila uporaba pridevnika številčen v našem primeru pravilna le, če bi rekli, “številčno velika družina”. Kar bi bil povsem enak primer, kot je opisan v geslu. Da je družina “številčna”, je jasno, ker ima neko število članov. To pa samo po sebi nič ne pove o tem, kako veliko je to število. Tudi dvočlanska družina je številčna. Je pa seveda manj številčna kot tri- ali štiričlanska. 🙂

In kaj je narobe z izrazom velika družina?

Govorimo pač o tem, kaj je pobudnica te razprave opazila v Oni. Recimo, da ne moremo kar spremeniti naslova, a ne? 🙂

Čeprav se tudi meni na prvi pogled podnaslov v Oni čuden, pa je po SSKJ vseeno povsem pravilen. Tu ni še nobeden citiral 2. pomena pridevnika številen:

2. ki dosega visoko stopnjo glede na število
enot; velik: prvi razred je letos številen; tako
številne družine so zdaj redke; imeti številno
knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo;
sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je
posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti

Se pa jezik s časom spreminja in najbrž se nam zato zdijo nekateri izrazi čudni, ka-li, pa čeprav so po SSKJ pravilni. (imeti številno knjižnico????)

Seveda pa ni nič narobe z izrazom velika družina, še najbolj jasen je od vsega tega.

Hm … torej je vendarle bolje reči številna kot številčna družina. Me veseli. 🙂

Hja, tu se moram vrniti na problematiko pravilnega branja priročnika. SSKJ v 2. pomenu gesla številen, torej za številen razred, številno družino takoj usmerja na velik razred, veliko družino. Torej je primerneje reči velika družina namesto številna družina.

Če pa smo v številčni družini in razredu, je to, da gre za veliko članov, osnovni pomen te besede. Poleg številčnosti, torej sestavljen iz številk, ampak to je drug pomen.

Majke mi, če še bolj berem SSKJ, ne morem zgoraj navedenega razbrati ne pri geslu številčen in še manj pri geslu številen. Verjetno imava povsem različna slovarja 😉

Ali pa me v OŠ niso naučili “pravilno” brati, še bolj verjetno pa je, da sem si kriv sam, saj sem se naučil brati že pri štirih letih z gledanjem starejšemu bratu pod prste.

In če malo pustimo ob strani sporni dve verziji SSKJ ter vzamemo v roke SP:

številen … narediti številne poskuse; Ta družina je zelo številna.

(upam, da za učenje krive vere nisi celo kaj plačana)

Po mojem imamo kar en sam samcat SSKJ, samo previden je treba biti pri branju:

številen -lna -o prid., številnejši (i)

2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen; tako številne družine so zdaj
redke; imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je
posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti

Ključ je v besedi velik, ki je pisana ležeče in modro, to pomeni, da slovar usmerja k rabi/priporoča velik namesto številen v tem pomenu.

Beseda številen nima nobenega kvalifikatorja, zato ležečo modro pisavo jemljem kot razlago gesla.

Niti ga nima v SP!

Ampak Nataša še vedno ni odgovorila Filipovemu ugibanju v oklepaju 🙂

Filip, a ne da nisi nevoščljive sorte?

Ne gre za krivo vero, pojasnilo drži.

Na provokacije navadno ne odgovarjam, posebno ne na take, ki se me zdijo brez veze in smetijo temo.

Glede debate o plačilu pa so na voljo druga mesta, nikakor pa ne tema, v kateri nekdo nekaj vpraša, o tem tu ne mislim razpravljati.

Če smo že zasmetili temo, jo zasmetimo do konca: provokacije, ki se ne nanašajo na temo, bom v prihodnje brisala. Vsak je prijazno vabljen, da pove svoje mnenje o temi, vprašanju, pobudi, kregarije, provokacije in drugo, kar ne spada v temo, bodo pa odstranjeni.

Hvala za razumevanje.

Aha, torej smo dobili t.i. diktaturo lektorata.

Vej’ca:
Ne, nisem nevoščljiv, vendar se mi zdi butasto, da nekdo prodaja meglo – pa tudi če jo daje zastonj, ni kaj dosti manj butasto.

Nataša:
– prav vsako geslo v SSKJ je obrazloženo z modro kurzivo;
– in kaj meniš o opisu gesla številen v SP?

Filip, povsem zadnjič opozarjam. Razpravljajmo o zadevah, ki se tičejo vprašanj na forumu, vse drugo bo res odstranjeno.

Nisem govorila o tem, katero geslo je in katero ni označeno z modro kurzivo, ob geslu številen v SP pa primerjam še geslo številčen.

Moškega najbolj razjezi, kadar na jasno vprašanje ne dobi jasnega odgovora.

Aja – pa tudi, kadar se ne sme človek niti pošaliti. Res huda kriza.

Slovar je res treba pravilno brati. 🙂
Ključ ni v besedi “velik”, ki da je tiskana modro in poševno. V tiskani verziji slovarja ni modrih črk, poševno je pa tiskana tudi razlaga tik pred besedico “velik”. Besedica “velik” je v tem primeru sicer res, kot pravi Nataša, nadrejena geslu “številen”, vendar ključ ni v ležeči pisavi, ampak v podpičju tik pred to besedico.
In drugič, beseda “številen” nima nobenega kvalifikatorja, ki bi jo v tem ali katerem drugem pomenu opisoval kot starinsko, nižje pogovorno itd. Torej je raba v tem primeru povsem običajna, nezaznamovana, da seveda o tem, da je pravilna, ne govorimo. Tako da jaz trdim, da ima tu Nataša sicer po svoje prav, vendar ima Filip bolj prav. 🙂

V tem konkretnem primeru pa je nerodno to, da iz rabe ne vemo, ali zveza “številne družine” pomeni, da je bilo družin veliko (to namreč dejansko pomeni ta izraz: “prišli so številni verniki” pomeni, da je prišlo veliko vernikov, ne pa, da so bili ti veliki), ali pa, da so bile družine velike.
Skratka, v našem primeru je raba pridevnika “številen” vsaj zelo nerodna, če ne napačna. Ampak to ne izhaja neposredno iz SSKJ.

Glede grožnje o brisanju odgovorov, ki, čeprav provokativno, izražajo nestrinjanje z moderatorko, sem pa ABSOLUTNO na Filipovi strani. Jezik menda ni nekaj, kar bi bilo v domeni kogar koli. Neke norme seveda obstajajo, a razprava o teh je zame dolgočasna. Če gre za podredje, pač mora biti vejica (ok, pustimo pri miru kakšnega Joycea), zakaj bi si kdo želel na široko razpravljati o tem? Po drugi strani pa se mi zdi razprava o stvareh, o katerih se ne strinjamo, zanimiva in koristna, ker spodbuja argumentacijo. Provokacije so pri tem kvečjemu dobrodošle.

Da o svobodi govora ne govorimo. 🙂 Lahko pa tudi o tem kaj rečemo.

Lepo prosim, da prenehamo žvečiti nekaj, kar ne spada v posamezno temo. Ne govorim o svobodi govora in ne govorim o tem, da nihče ne sme povedati strinjanja/nestrinjanja z nikomer.

Govorim izključno in le o provokacijah in drugačnem smetenju tem. Prosim, da nehamo s tem in razpravljamo le o vprašanjih.

Hvala za razumevanje.

Moje pisanje spada v temo. Več kot polovico zapisa sem namenila pridevniku “številen”, ki je v naslovu teme. 🙂

Preostali del je bilo moje videnje vajinega dopisovanja. Kar je bil spet le odgovor na to, kar je nekdo drug napisal v tej temi. Lahko odpremo tudi novo temo. A do zdaj je forum deloval perfektno tudi v nemoderirani obliki. Pa kaj potem, če kakšna razprava malo zaide? Nikoli ni zašla popolnoma drugam in vedno je bila na dokaj visoki ravni.
Upam, da bo tako tudi vnaprej. Grožnje z brisanjem se nekako ne skladajo s tem. Sama bi rada še naprej sodelovala. Če pa ne, pa pač ne.

Nihče ne omejuje različnih mnenj in ta so vedno dobrodošla. Dejansko smetimo temo, ko razpravljamo o nečem, kar sploh ni predmet debate. Ni šlo za nobene grožnje z brisanjem – tole namreč med vrsticami berem, kot da različna mnenja niso dovoljena. Neumnost.

Bilo je opozorilo in to velja, da bodo razne provokacije in drugo smetenje tem, kar ne spada v temo, brisani. Zdaj pa, prosim, nehajmo s tem, ker samo smetimo temo.

Nataša, mimogrede – napačna raba oziralnika v zadnji povedi.

Lej, pa res. 🙂
Sem prebrala znova in ja, sokolovo oko :), prav imaš.