številke IP …
Kako je pravzaprav s temi IP številkami.
Ali so si vse med seboj enakovredne in namenjene splošni uporabi ali se delijo na kakšne prioritete?
Recimo IP “213.250.5.xxx.” ali pa “193.189.191.xxx.” in podobne IP številke so verjetno splošne, ki jih uporabljajo pač določeni uporabniki?
Kaj pa neka okrogla IP številka naprimer “1.1.1.100” ali taka številka sploh obstaja, ter ali ima kakšen poseben pomen ali je enako kot vse ostale namenjena splošnim uporabnikom?
hvala, lep pozdrav
PS: Lahko da sem postavil neumno vprašanje pa bogpomagaj se pač bolje spoznam na vneta grla, kot pa na čurunalnike. he he…
Otorinolaringolog
Živjo!
Bom jaz poizkusil malce napisati.
Poglej v računalništvu ima vsaka naprava ki je priključena na omrežje svoj IP
naslov (kakor tudi vsaka hišna številka).
Poznamo t.i. javne IP naslove (Internet) in privatne IP naslov, kateri se uporabljajo
v lokalnih omrežjih (npr. 192.168.1.1 ali 10.0.0.100).
Vendar se pa za ip naslove lokalnih omrežij naj ne bi ip naslovi, ki so javni (Internet), ker seveda zadeva potem ne bi pravilno delala.
Ker si pa ljudje težko zapomnemo so pa računalniški učenjaki izumili DNS (Domain name Server), to je servis, ki nam te čudne IP naslove (cifre) spremeni v imena, lep primer je spletni naslov , ki ima IP naslov
209.247.228.201, sedaj pa poglej, kaj si človek lažje zapomni ???
Seveda pa tudi tukaj veljajo določene omejitve pri naslavljanju.
IP naslovi so od primer C razreda
192.0.0.1 do 192.0.0.254 te IP naslove lahko uporabljamo pri konfiguriranju
naprav ki so vključene v omrežje, končnico 255 (192.0.0.255) pa ne moremo uporabljati, ker je rezervirana in če bi slučajno to uporabili bi imeli samo težave na omrežju (ne bom razlagal umazanih podrobnosti).
Ravno tako npr. ip naslov 127.0.0.1 ne moremo uporabljati, ker je rezerviran za
t.i. localhost (loop).
Pa še veliko je podobnih primerov omejitev kdaj in kje se lahko kaj uporablja!
Kaj je IP naslov:
Vsak IP naslov je zapisan v obliki 32-bitnega števila, ki je razdeljeno na 4 dele,oktete (vsak del ima 8 bitov). Vsako od teh dvojiških števil prevedemo na desetiško vrednost, kot je prikazano na animaciji. Desetiške vrednosti oktetov se gibljejo med 0 in 255.
Razredi IP naslovov
Glede na to, kateri okteti IP naslova pripadajo mrežnemu ID-ju in kateri ID-ju računalnika, razdelimo IP naslove na več razredov:
Razred A
Razred B
Razred C
Razred D
Razred E
Razred A
Naslovi tečejo od 1.0.0.0 do 127.255.255.255 (desetiški zapis), pri tem so naslovi, ki imajo v prvem oktetu vrednost 127, namenjeni za testiranje. Tudi naslovi, ki imajo vrednost 0 v prvem oktetu, se začnejo z 0 v binarnem zapisu, vendar so ti naslovi neveljavni.
ID računalnika sestavljajo zadji trije okteti. Vsak od teh oktetov lahko zavzema vrednosti od 0 do 255. Iz tega sledi, da ima lahko vsako od 126 uporabljenih omrežij priključenih 256*256*256, to je 16777216 različnih IP naprav. Ker so naslovi tipa: X.255.255.255, kjer X teče od 1 do 126, rezervirani za oddajanje, naslovi tipa X.0.0.0 pa rezervirani za mrežni naslov, moramo od zgornjega produkta odšteti število 2. V končni fazi vidimo, da imamo lahko v vsakem omrežju razreda A priključenih 16777214 različnih IP naprav.
Razred B
Prva dva okteta sta namenjena za mrežni ID, zadnja dva pa za ID računalnika.
IP naslovi v tem razredu se začnejo z 10 (v binarnem zapisu).
Naslovi tečejo od 128.0.0.0 do 191.255.255.255 (desetiški zapis).
Koliko različnih omrežij sestavlja razred B?
Prvi oktet zavzema vrednosti od 128 do 191, to je 64 različnih vrednosti v prvem delu mrežnega ID-ja. Drugi oktet pokrije vrednosti od 0 do 255, kar je 256 različnih vrednosti v drugem delu mrežnega ID-ja. Z malo logike lahko sklepamo, da to znaša natanko 64*256 različnih omrežij.
ID računalnika sestavljajo zadja dva okteta. Vsak od teh oktetov lahko zavzema vrednosti od 0 do 255. Iz tega sledi, da ima lahko vsako od 16384 uporabljenih omrežij priključenih 256*256, to je 65536 različnih IP naprav. Ker so naslovi tipa: X.Y.255.255, kjer X teče od 128 do 191 in Y od 0 do 255, rezervirani za oddajanje, naslovi tipa X.Y.0.0 pa za mrežni naslov, moramo od zgornjega produkta odšteti število 2. V končni fazi vidimo, da imamo lahko v vsakem omrežju razreda B priključenih 65534 različnih IP naprav
Razred C
Prvi trije okteti so namenjeni za mrežni ID, zadnji pa za ID računalnika.
IP naslovi v tem razredu se začnejo z 110 (v binarnem zapisu).
Naslovi tečejo od 192.0.0.0 do 223.255.255.255 .
Prvi oktet zavzema vrednosti od 192 do 223, to je 32 različnih vrednosti v prvem delu mrežnega ID-ja. Drugi oktet pokrije vrednosti od 0 do 255, kar je 256 različnih vrednosti v drugem delu mrežnega ID-ja. Tretji oktet prav tako zavzema vrednosti od 0 do 255, kar je 256 različnih vrednosti v tem delu. S preprostim računom vidimo, da je v razredu C 32*256*256 različnih omrežij.
ID računalnika sestavlja zadnji oktet, ki zavzema vrednosti od 0 do 255, kar znaša 256 različnih vrednosti. Zaradi istega razloga kot pri prejšnjih dveh razredih tudi tu odštejemo število 2, kar pomeni, da imamo 254 različnih IP naprav na vsakem od omrežij v razredu C
Razred D
Naslovi v tem razredu tečejo od 224.0.0.0 do 239.255.255.255. Vsi naslovi v tem razredu se začnejo z 1110 in so namenjeni za multicasting
Razred E
Naslovi zavzemajo vrednosti od 240.0.0.0 do 247.255.255.255 in se začnejo z 11110, ti pa so rezervirani za uporabo v prihodnosti
Ša za konec – v Evropi nam že primanjkuje IP naslovov, zaradi tega pa prihaja
standard IPV6, ki bo imel bistveno več IP naslovov (vendar bodo tudi številke enajst mestne).
Lep dan!
Forum je zaprt za komentiranje.