Katere knjige Stephena Kinga so vam najboljše in jih priporočate?

Vse! :))
Seveda je odvisno tudi od tega, ali si jih pripravljena brati v originalu. Preveden je le skromen kupček, očitno pa naše založbe ne sprevidijo Kingovega potenciala (ali pa smo Slovenci res TAKO različni od Američanov?), saj zavračajo prevode njegovih del.

Torej, od prevedenega je dobro VSE, zlasti pa Mačje pokopališče (prva izdaja), Hujšaj, Christine ter vse štiri iz zbirke Four past midnight (Langolieri = film izjemno dober, se povsem drži knjige, medtem ko so
Skrivno okno, skrivni vrt povsem uničili; Aparat in Izterjevalec sta prav tako fenomenalna). Tudi Buick 8 ni slab. Zelene milje ne priporočam, je po moje film boljši, ker je jezik in pravopis prevoda katastrofalen. Cujo – film je malo bled, a ni slab, je pa kar star; sam roman je dober, a zame ne najboljši – o steklem psu).

Od tistih neprevedenih pa … Uf! Spet kar skoraj vse!
– Bag of bones, obsežna, a imenitna, srhljiva in hkrati ganljiva;
– Firestarter, mmm, zlasti če si kdaj rada gledala (ali pa še) Čarovnice (Charmed);
– Desperation (je že posnet tudi film, ne vem pa, če se je uspel prebiti v SLO) – zelo temačna, napeta; tu zraven spada še ena knjiga, The Regulators, ki pove isto zgodbo z vidika nekega drugega junaka, enkratna kombinacija, prebrati moraš obe;
– The girl who loved Tom Gordon, preprosta, a strašljiva, o deklici, ki se izgubi v gozdu;
– The Shining, zelo dobra, a tudi film se mi ne zdi slab, novejša različica (ne tista z Nicholsonom);
– Dolores Claiborne (film nič ne zaostaja za knjigo, pa še Kathy Bates in Jennifer Jason Leigh igrata!) – ta ni ‘nadnaravna’, je pa izjemno srhljiva drama;
– Rose Madder – končno zgodba, v kateri ‘wife molester’ dobi, kar si zasluži :);
– zbirke kratkih zgodb: Skeleton Crew (na čelu z Meglo – The Mist, po kateri snemajo film, ni pa to še ena različica Fog), Different seasons (v tej je tudi Body – film Stand by me, oboje enako dobro), Nightmares and Dreamscapes (serijo kratkih zgodb so vrteli na TNT, eno celo najdeš na youtube).

Poskusila sem tudi z branjem Gunslingerja, a ta mi nekako ni ‘sedel’, je pa zelo obširen, več knjig. Enako je z Dark Tower (ali pa je to celo ena zbirka, malo posurfaj in boš videla, obstajajo forumi, kjer razpravljajo samo o Kingu :)).

Kaj ti priporočam po ogledu filmov?
– Film Rose Red je zelo dober (knjige nisem dobila v roke) in zelo grozljiv.
– Kaznilnica odrešitve (tudi nisem brala knjige) je pa zame poleg Zelene milje sploh eden najboljših filmov.
– Tudi Hearts in Atlantis je dober film (Anthony Hopkins), ni pa vsebina ‘nadnaravna’.
– Carrie nisem brala, film pa je itak klasika (Sissy Spacek), kot tudi Misery (Kathy Bates).
– Dreamcatcher (Lovec na sanje, kar je BTW povsem napačen prevod; ustrezalo bi nekaj v smislu Morolovka) – film me je zelo pritegnil in je dokaj verna različica knjige, če se prav spomnim.
– Tudi Viharja stoletja nisem brala, gledala sem film in je enkraten.

Film in zgodba Apt pupil pa mi nista bila posebej všeč. Tudi filmi Otroci koruze me niso preveč ganili.

Seveda obstaja še cela množica Kingovih del. Morda sem katero prebrano pozabila navesti, vseh pa itak ni moč dobiti pri nas, kolikor vem. 🙁

Če bi rekla, naj ti od vsega naštetega povem, katera se mi zdi najboljša, bi mi dala misliti za več ur. Od prevedenih morda Aparat; od neprevedenih Desperation in Bag of bones. Morda. Morda pa tudi ne. :))

Uf, sem se razpisala. Si me našla s svojim vprašanjem! :))

K.

Kerstin, zaslužiš si medaljo! Pa sem mislila, da sem brala vse od Kinga, pa vidim, da sem pravi amater v primerjavi s teboj. Brala sem večino prevedenega, ampak moram priznati, da mi je še vedno najbolj všeč Mačje pokopališče. Od neprevedenih pa definitivno kratke zgodbe Different seasons, The Body (pri čemer jaz sploh ne berem kratkih zgodb, ampak tole je odlično). Tudi Apt pupil mi je bila odlično napisana. Všeč mi je bilo tudi Hearts in Atlantis, ki pa tudi spominja bolj na kratke zgodbe, kot na roman. Rose Madder pa mi ni bil všeč, tudi Izterjevalec me ni navdušil (težko prebavim, da v ZDA ljudje naj ne bi hodili v knjižnice, saj vsi knjige, če že, kar kupijo, to se mi zdi preporosto neverjetno, čeprav tam je vse možno).

Je pa res zanimivo, kako je Kingova materija že v veliki meri “ponarodela” oziroma koliko je citatov, idej, odlomkov, ki so na tak ali drugačen način predelani ali uporabljeni drugod.

Mislim, da si bom izposodila Aparat, pa dala podariti Firestarter in Skeleton Crew. Če ju ima kdo odveč, se že tu priporočam.

LP
bejbiborn

Kerstin, tudi jaz sem te z zanimanjem prebrala! Sedi, pet :-).

Sicer se mi je King zavlekel v srce tam nekje v študijskih letih, ko sem prebrala vse, kar je bilo prevedeno (ni bilo ravno veliko). Tudi meni je bilo najbolj všeč Mačje pokopališče, pa Hujšaj. Potem je sledila cca. 10 letna bralska pavza in ko sem se “vračala”, sem bila prepričana, da bo najbolj modro začeti prav s Kingom (število prevodov se je medtem nekako podvojilo). Ampak, vraga, ni šlo. Izterjevalec se mi je vlekel, Skrivnostni vrt še bolj, prebrala sem še ali Aparat ali pa Langolieri, potem pa odnehala. Zdaj pa ne vem, a se je v novejših knjigah King tako spremenil ali moj bralski okus :-). Vsekakor pa imam v planu (enkrat…) Zeleno miljo, ker mi je šel film do srca. Celo dvakrat :-).

Meni se je – prav tako v študentskih letih – zelo priljubil The Stand, ki sem ga še enkrat poskušal prebrati predlanskim med vsem govoričenjem o H5N1, pa mi ni šlo kaj prida od rok.

Bejbiborn, ne oklevaj z Aparatom in sploh vsem, kar je prevedeno v naš jezik (čeprav še enkrat opozorilo glede Zelene milje – prevod, nevreden tega imena, raje sezi po originalu, če moreš).
V zvezi s Skeleton Crew: osebno imam raje romane (oz. novele) kot kratke zgodbe. Nekaj zgodb v tej zbirki se mi zdi za Kinga presentljivo ‘bornih’, prevladajo pa vendarle dobre in zelo dobre. Če si jo priskrbiš, začni z naslednjimi (no, priporočam): The Mist, Mrs Todd’s Shortcut, Uncle Otto’s Truck, Gramma in The Ballad of the Flexible Bullet.

Toro, The Stand nisem brala in sploh ne vem, za kaj gre. :((
Enka, tudi jaz sem začela z Mačjim pokopališčem (še vedno ena mojih najljubših, celo žepnico sem si kupila) in vsakič, ko jo berem (ja, priznam, kakih šestkrat sem jo že udušila), si rečem, ta je najboljša. Potem pa sežem po Christine in po …. – in si rečem isto! :S
Uh, ne reci, da se King vleče! Me kar zaboli pri srcu! :)) Ok, priznam, pri njegovih delih, ki sem jih brala v originalu, se je tu in tam tudi meni tako zazdelo, ker pač nisem toliko vešča angleščine, da bi lahko dolgovezen odlomek prebrala na čez (ali natančno ali pa ne vem, za kaj gre :)). V slov. pa sem kar goltala stavke … In se sekirala, ko se je vsaka knjiga vse prehitro tanjšala (neprebrane strani).
Mož pravi, napiši še: in potem spala pri prižgani luči.
Res je.
🙂

K.

Kaj pa The Cell? Je kdo prebral?

Zeleno miljo sem brala v originalu in mi je bila super, čeprav moram priznati, da res raje berem v prevodu (v Slovenščino), saj mi bistveno bolj teče. Tudi jaz v Angleščini berem vse besede, včasih celo večkrat, v Slovenščini pa letim… Ne bom pa še enkrat brala Zelene milje, ker mi tako zelo tudi ni bila všeč. Film pa mi je bil sploh zoprn (glavni igralec mi je zoprn v vseh filmih, razen v Romanci v Seattlu – lhm, kaj neki to pove o meni…)

The Stand sem brala, pa se sploh ne spomnim vsebine, res pa je, da sem verjetno brala že zdavnaj. Brala sem tudi Salem’s Lot, pa tudi več ali manj pozabila, ampak vzdušje, ko bereš te knjige, je zame edinstveno. Res zna ustvariti atmosfero, ki te kar posrka. Je pa res, da če nisi “in the mood” za Kinga, ga nima smisla brati, ker te enostavno ne povleče.

Lp

>…ampak vzdušje, ko bereš te knjige, je zame edinstveno. Res zna ustvariti atmosfero, ki te kar posrka. Je pa res, da če nisi “in the mood” za Kinga, ga nima smisla brati, ker te enostavno ne povleče.

Je kdo gledal Christine? Jaz filma ne dobim, sem pa na youtube gledala prvo polovico in zadnjih 10 minut – vmesnih delov pa ni bilo :((. Kolikor sem lahko povzela, so film uničili podobno kot Skrivno okno – odvzeli so mu bistvo Kingovega žanra, pridih nadnaravnosti, paranormale, duhov, whatever, tisto nekaj, zaradi česar ti še ob nedolžnih opisih gomazijo mravljinci po hrbtu.
Enka, tisti ‘tudi’ pri Mačjem pokopališču je neustrezno postavljen, hotela sem namreč povedati, kako me je ta roman prevzel (kot TUDI tebe, hehe).

The Cell nisem brala, Nanook, bojda jo pri Učilih pravkar prevajajo.

Uf, Tom Hanks je meni alfa in omega! (Me pa zato filma When Harry met Sally in Romanca v Seattlu nista prepričala …) Cruise pa …kot pravi Enka. Ni mi mogoče vzdržati.

K.

O, tu ste me pa našli. Tudi mene King posrka, včasih manj, velikokrat zelo. Sama sem raje kot v slovenščini brala v (srbo)hrvaščini in uživala v njihovih pridevnikih. Sem se spomnila še na It – meni prfekna. Enka, loti se knjižne Zelene milje, ne bo ti žal.

No, takole. Božiček/Dedek Mraz je prinesel iz BiH tri knjige. Tri kralje (pa ne svetih :)). Ena je Bag of bones oz. Vreća kostiju. To zdaj počasi, z užitkom prebiram in na vsaki strani ugotavljam, koliko sem pozabila od leta 2003, ko sem jo prvič (v angl.) brala … Res je ena ta boljših in konec!

Žal pa ne morem tega reči za ostali dve, ki sta delo Kinga in Petra Strauba. Tukaj se je pa pregovor “Veliko babic, kilavo dete” spet izkazal za resničnega. Bereš, bereš in čakaš, čakaš – na tisto atmosfero, na srhljivost, na tisto čudovito sestavljanko, ki se na koncu pokaže – in nič. Nič od tega.
Gre za romana Talisman in Crna kuća. V obeh je tema dobra, zlasti v Crni kući, predispozicija je prav po Kingovsko zastavljena – ampak potem zvodeni. Ni tistega pravega. Ni suspenza. Ni klimaksa. In ni celotne slike na koncu. (Ja, konec je razumljiv, ampak ne poklopijo se vsi delčki, če me razumete.)

Poleg tega pa še nekaj: gre za knjigi, ki sta nadaljevanje ena druge. Crna kuća je nadaljevanje Talismana cca. 20 let kasneje, v njej nastopa isti glavni junak Džek in še kak star znanec, isti posebni pojavi, dogodki, izrazje. In kaj se je zgodilo pri prevodu? Romana so prevajali različni prevajalci, ki se eden na drugega sploh niso ozirali. Torej tako (če prav rahlo parafraziram), kot če bi bil Harry Potter v enki čarovnik, v dvojki čarodej, v trojki mag, Bradavičarka pa v dvojki Hogwarc, v trojki Vunimrha 🙂 … In uroki v vsaki izdaji različni … Si predstavljate, kakšen halo bi nastal med slovenskimi bralci? Že itak so bile frke okoli Gradišnikovega in Kendinega prevoda …

Da ne zaidem preveč – res sta ‘le’ dve knjigi (po 600 strani vsaka, brala sem ju 2,5 meseca, tako po 20-30 minut/dnevno, in pridobila še nekaj srbskega besedišča), vendar po tako dolgem in obširnem branju junake in prostore in izreke vzameš za svoje. In potem sežeš po nadaljevanju – in tam je vse drugače. Morda najhuje od vsega, ime tistega posebnega prostorja je drugačno! Ni več Prostranstvo, temveč Teritoriji. Tu navajam še ostale razlike:
TALISMAN CRNA KUĆA (prevod: Aleksandar Marković) 2003
(prevod Svetlana Bezdanov-Gostimir,
Ranko Nedeljković) 2006
Prostranstvo Teritoriji
Olujne Zemlje Spaljene Zemlje
Džek Lutalice Putujući Džek
Džeki, Džek-O Džeki-li
Lora DeLosian Lora DeLezijan (halo, izgovorjava!!)
čika Morgan ujka Morgan
upravo ovde i sada baš ovde i sada (pogost izrek, kot mantra)
dvojnik parnjak
ostrvlje Sibruk Sibruk Ajlend (sinonim nadnaravnega)

Po letnicah copyrighta sodeč so najprej prevedli Crno kućo (čeprav je to drugi del), tako da bi morala Svetlana in Ranko po mojem mnenju prej ta prevod prebrati in upoštevati (bralcu na ljubo, če ne drugače) te prevedke (meni so ljubši sicer njuni, vendar verjetno zato, ker sem pač Talisman prej prebrala).

In še zadnja pripomba: Talisman je zelo šlampasto zmetan skupaj. Pa slovničnih napak sploh nisem zaznala, saj toliko srbsko ne obvladam. ‘Zaznala’ pa sem pomanjkanje ločil (pa ne vejic!) – npr. stavek se je končal, nato velika začetnica, nova poved, pa nič pike vmes; narekovajni pomišljaji so bili – ali pa ne …; Fil je bil enkrat kar FU; tu in tam se je pojavila namesto črke kar številka v sredini besede itd. Glede tega je Crna kuća vsekakor veliko boljša.

Skratka: če boste segli po teh dveh, pričakujte kar zanimiv nadnaravni triler. Ne pričakujte pa KINGA.

Zdaj grem pa k Vreći kostiju. Mmmm …

Lep pozdrav!
K.

Christine sem enkrat davno gledala v Kinoteki, ampak ti ne morem povedati nič pametnega, ker mi King preprosto ne znese, film pa mi je bil čisto mimo

(Film sem šla gledat bolj zaradi tipa, ki me je povabil v kino press 😉 )

Toplo pa priporočam naslednje knjige, novele in kratke zgodbe:

1. The Stand (obsežna bukla, ampak ji ni para – TV serija je sicer dobra, ampak knjiga je pravi biser, vedno aktualni biser)

2. The Shining (pozabi na Kubrickovo priredbo; čeprav je Nicholson zakon, pa se film preveč odklanja od knjige, da bi veljal za verodostojni nadomestek) – sicer je pred leti King sam napisal scenarij in so znova posneli Shining, ampak let’s face it, ni to to.

3. ‘Salem’s Lot (vampirščina – obstaja tudi film, ampak pozabi)

4. The Long Walk (napisal pod psevdonimom, ampak prekleto dobra)

5. zbirka štirih novel Different Seasons (predvsem bi izpostavil odlični Rita Hayworth and Shawshank Redemption: Hope Springs Eternal (po njej posnet odlični! film The Shawshank Redemption) in The Body (tudi izjemen film Standy By Me)) – ni grozljivka

6. It (THEY FLOAT! THEY AAALLL FLOAT! – tisti, ki ste gledali film, veste, o čem govorim :))

7. Misery (priporočam knjigo in film! Kathy Bates…)

8. The Dark Half

9. The Needful Things (tudi špeh, ampak hudo napisano)

Od novejših (torej po 1990) bi izpostavil še naslednje:

1. dvojčka Gerald’s Game in Dolores Claiborne

2. The Green Mile

3. Bag of Bones (izvrstna!)

4. Dreamcatcher

Skoraj povsem so me razočarale njegove zadnje knjige (The Cell, Lisey’s Story, From a Buick 8), ker je King začel za moje pojme preveč komplicirati in je opustil svoj dobri, stari slog (ne čisto, ampak tu ni dovolj prostora, da bi razlagal, če pa se bom kdaj le spravil napisati magistrsko, boste pa tam lahko prebrali :P), same zgodbe pa tudi niso nič posebnega. Ampak King zna zelo presenetiti, kot je pred leti z Bag of Bones in do neke mere z Dreamcatcher. Carrie, njegovo prvo knjigo, odsvetujem. Raje si poglej film.

Čeprav je dobro, da imamo nekaj prevedenih knjig (še vedno premalo), pa svetujem, da si jih raje prebereš v originalu. Za zdaj bodi dovolj, če bo pa še kakšno vprašanje, pa kar na dan z njim.

lp

Damjan

Damjan, ti pa si poznavalec, super. Si me malo spomnil, da bi bilo dobro spet kaj prebrati od Kinga, včasih sem bila res ljubiteljica. Če bom dobila v roke Bag of Bones, bom kar s tem začela (nazadnje sem prebrala v prevodu Aparat in Buick 8, pa me nobena ni tako nadušila, kot so me včasih). Different seasons je pa tudi zame res super, The Body mi je daleč najbolj ostala v spominu, mojstrsko je napisana.

Mimogrede, King in Straub menda začenjata pisati Talisman 3.
K.

Meni pa ni všeč, čeprav nisem veliko brala, le Mačje pokopališče, Hujšaj in pa Langoliere.

Mačje pokopališče mi je dobra knjiga, res dobro napisana pa potem sem gledala če se z mojimi mački kaj dogaja:))) Smo všeč mi pa ni bila preveč.

Hujšaj mi je katastrofalno zanič, čeprav dobra zgodba, a stil pisanja in tempo…groza. Sem jo prebrala, pred leti, si zapomnila, da mi ni bila všeč, tako zelo celo, da sem knjigo (je bila moja) podarila naprej. Nato sem si jo še enkrat čez leta izposodila, sem rekla, morda sem bila pa prej premlada:) – a sem jo odložila po nekaj straneh.

Odlična, edinstvena, fantastična mi je pa Langolieri – to je pa ena najboljših tovrstnih knjig EVER zame. In ravno nedavno sem v videoteki zasledila en star vhs s filmsko priredbo te knjige, film, ki sem ga gledala že davno nazaj in mi je ostal tako močno v spominu…šele nato sem brala knjigo, ki je res fantastična. Zdaj imam pa še film doma, jupi!:)

mene pa zanima če je kdo prebral the body (by stephen king).moral bi ga prebrati pa mi nekako ni uspelo.bi mi kdo prosim pomagal in napisal obnovo?

že v naprej se zahvaljujuem

Stric gugl bo obnovo te kratke zgodbe gotovo našel (v angleškem in verjetno tudi v slovenskem jeziku, če ne, pa poskusi vanj odtipkati Stand by me).
Na youtube najdeš celoten film Stand by me, verodostojno posnet po noveli.

Film je odličen, vsekakor pa priporočam tudi branje same zgodbe. Ni dolga in je še malo bolj strašljiva od filma.

In še to: prebrati obnovo neke knjige je približno tako, kot če bi torto (oz. svojo najljubšo jed), namesto da bi jo pojedel, pogledal na sliki. 😉 Completely tasteless.

K.

Se strinjam, da je to zgodbo res vredno prebrati, ker je odlično napisana in ni dolga (če ima 100 strani, je veliko), pa človek si vse zapomni še leta (brala sem jo gotovo 10 let nazaj, pa se še sedaj živo spomnim določenih delov).

Naj še malo pomoraliziram: ne odobravam bližnjic pri domačih branjih in podobnem, ki se jih sedaj poslužuje mladina, ko namreč sploh ne preberejo knjig, ampak si na netu preberejo obdnove. Prvič je to goljufanje, saj je bistvo domačega branja v tem, da nekaj preberemo in ne, da poznamo vsebino, in drugič: kdor ne bere je po mojem mnenju na veliki osebni izgubi, saj z branjem veliko pridobimo, pa se tega v trenutku branja niti ne zavedamo (intelektualna širina, domišljija, besedni zaklad, nova znanja…). Slišala sem, da sedanje generacije srednješolcev sploh ne berejo romanov oziroma leposlovja, ker ne zmorejo brati daljših tekstov od SMS-jev – meni se zdi to odlična tema za roman ali novelo Stephena Kinga.

Hm, v zadnji Bukli sem videla, da je King napisal nov roman, in sicer prevedeno z naslovom Mobi. Obdeluje pa kajpak mobilne telefone (ki jih sam niti slučajno noče uporabljati). Morda bo zanimivo prebrati.