Prosim za pomoč!

Ne vem, kako bi prevedla iz hrvaščine “stepenasti paralelizam” v slovenščino. V slovarjih ne najdem prevoda za “stepenasti”, za “paralelizam” pa vem, da je “pararelizem.

Dobro bi bilo vedeti za kakšno besedilo (kontekst) natančno gre:

hrv. stepenast je lahko slov. stopničast (od/kot stopnice).

So pa še druge/podobne variacije na isto temo.

Kaj pa kakšen stopenjski paralelizem?
Sklepam namreč po angleškem degree of parallelism: The degree of parallelism (DOP) is a metric which indicates how many operations can be or are being simultaneously executed by a computer …
Še pred tem sem pa našla en hrvaški primer: obradjuju više od jedne instrukcije odjednom gde je to bilo moguće, stepen paralelizma u kodu se odredjivao samo za vreme izvršenja programa

Odvisno seveda od sobesedila, če tole sploh kam paše … Jaz navadno pri prevodu neznane besede/besedne zveze najprej poskušam ugotoviti, kaj iskano sploh pomeni v rabi, potem pa od tam naprej iščem slovensko ustreznico.

Gre za eno besedilo iz Svetega pisma. Besedilo je pisano, kot bi gledal stopnice. Torej:

V začetku je bila Beseda
in Beseda je bila pri Bogu
in Bog je bila Beseda. – in tako isto naprej…

Torej sta torej paralela in stopnice.

No, taka zvrst pisanja se v hrvaškem jeziku imenuje stepenasti paralelizam.
Zdaj pa ne vem, kako bi se to imenovalo v slovenskem jeziku.

Hvala vsem, ki ste se potrudili odpisati!

Hm, ni mi dobro pokazalo v postu, ki sem ga pravilno napisala, a tu se zdaj vidi drugače!

Bom poskusila tako:

V začetku je bila Beseda
………………. ..in Beseda je bila pri Bogu
…………………………………………in Bog je bila Beseda.
……………………………………………………………..ta…. je bila v začetku pri Bogu
…………………………………………………………………………………………..in Bog je bila Beseda…
Upam, da bo sedaj pokazalo pravilno.

Po Matjažu Kmeclu, Mala literarna teorija (1996) str. 130–134,
med literarne/retorične figure, ki sodijo v sklop logičnih figur sodijo:
[list]
[*]Paralelizem ali vzporedje.
.
[*]Stopnjevanje ali klimaks (gr. klimax = lestev, stopnice)
ali gradacija (lat. gradatio = stopnjevanje) tudi temelji na primerjanju podobnih pojavov med seboj, le da so pojavi razvrščeni po »moči« in »teži«, pomenu. Njihov pomen raste (klimaks, gradatio in maius, stopnjevanje navzgor), ali pa upada (antiklimaks, gradatio in minus, stopnjevanje navzdol). Tudi stopnjevanje se pojavlja kot pogosten način jezikovnega predstavljanja na različnih govornih ravneh: na ravni besede, stavka in kompozicije, zgradbe (tako imenovana dramatska zgradba temlji na stopnjevanju).
…
Skrajni stopnji stopnjevanja navzgor in navzdol sta pretiravanje ali hiperbola
in skromnost ali litota.
.
[*]Nasprotje ali antiteza.[/list]

Te tri točke so povzete in citirane po Kmeclu, kjer je vse to še bolj natančno pojasnjeno z dodatnimi primeri.

Dobro bi bilo konzultirati tudi dela akademika Jožeta Krašovca,
ki je precej pisal o prevajanju Svetega pisma.

Gledal sem malo tudi Forum.hr > Društvo > Religija > Biblija – da li je točna? – kjer govorijo o »stepenastem paralelizmu« kot o značilni obliki za judovsko/židovsko književnost.
.

V tem primeru bi se jaz za stepeni paralelizam odločila za sintetični paralelizem v smislu “postopnega” paralelizma; iz literarne teorije je namreč znano, da sintetični razvoj dogodkov sloni na postopnosti od začetka do konca. Za primerjavo: analitični razvoj dogodkov pomeni, da proučujemo dogodbe od neke točke nazaj.

Sintetični paralelizem omenjajo tudi tule.

Hvala za pojasnilo! 🙂