Ste kdaj komu postavili ultimat?
…. in kako na široko ima odprt gobec in kako ostre zobe ima in kako je lačna in….:))
Ma, lisica je ena huda zver….. :)))[/quote]
Huda, huda. Je pa zadnjič eno povozilo na avtocesti, tako da… :))[/quote]
Jah tudi njej se ultimat ne izide vedno srečno….. :)))
Zakaj bi bil ultimat vedno izsiljevanje?
Jaz pa drugače dojemam ultimat.
Mislim, da je ultimat pač seznanitev z dejstvom. Vse v skladu s svobodo posameznika. Torej svobode do izbire. Tisto svobodo, ki ne bo posegla hkrati tudi v svobodo drugega.
Napr. ljubica reče poročenemu moškemu (si sposodim primer): če do konca leta ne odideš od doma, potem jaz več nisem tvoja ljubica. To je njena izbira. Ali biti v konkretnem odnosu, ali biti sama oz. čez čas z drugim partnerjem. To je njena svoboda.
Zakaj je zdaj to za njega tudi izsiljevanje. Saj mu pušča možnost izbire. Ne takšne, kakršne je bil navajen, ali celo mogoče, kakršne bi si želel, pa vendar več kot ena možnost. Torej možnost zaživeti z njo ali biti samo z ženo ali biti z drugo ljubico ali biti samski… Možnosti veliko. Zakaj bi torej bilo že izsiljevanje?
In kdaj v resnici lahko rečemo, da je ultimat tudi izsiljevanje. Takrat, ko so takšni naši vzgibi? Ko je takšen naš namen, čeprav hkrati z besedami kao damo neko navidezno možnost odločanja, v resnici pa ne verjamemo, da drugi tudi to navidezno možnost svobodnega odločanja vidi kot možnost…
Tako nekako razmišljam.
Res je njena izbira, vendar zanj je to ultimat in nič drugega. To pa še ne pomeni, da je ultimat kaj slabega. Včasih koristi celo obema. Če je mož “pameten” se lahko odloči, da izpolni ultimat in potem živita skupaj srečno do konca svojih dni. 😉
postavljanje ultimatov je znak nemoči in nezmožnost reševanja težav z diplomatskimi prijemi, ženske jih rade postavljate hkrati pa ste precej nemočne, ko se vaše ultimativne zahteve ne iztečejo po željah, moški smo bolj praktični, potegnemo črto do kod smo pripravljeni iti, nato se obrnemo in gremo brez besed
postavljanje ultimatov je znak nemoči in nezmožnost reševanja težav z diplomatskimi prijemi, ženske jih rade postavljate hkrati pa ste precej nemočne, ko se vaše ultimativne zahteve ne iztečejo po željah, moški smo bolj praktični, potegnemo črto do kod smo pripravljeni iti, nato se obrnemo in gremo brez besed[/quote]
Mislim, da si to napisal preveč posplošeno, saj so ženske prav tako sposobne tega in se bodo našle v tem zapisu. Vsi imamo nekje neko mejo, ko se obrnemo in gremo, če ni po naše.
postavljanje ultimatov je znak nemoči in nezmožnost reševanja težav z diplomatskimi prijemi, ženske jih rade postavljate hkrati pa ste precej nemočne, ko se vaše ultimativne zahteve ne iztečejo po željah, moški smo bolj praktični, potegnemo črto do kod smo pripravljeni iti, nato se obrnemo in gremo brez besed[/quote]
Mislim, da si to napisal preveč posplošeno, saj so ženske prav tako sposobne tega in se bodo našle v tem zapisu. Vsi imamo nekje neko mejo, ko se obrnemo in gremo, če ni po naše.[/quote]
niti ne, ženske so nagnjene k postavljanju ultimatov, predvsem v stanju histerije, ko jezik prehiteva misli…ko pišeš. če ni po naše? si mar otrok, ki trmoglavi Marko? moški tega ne počne, otroci pač
Mislim, da si to napisal preveč posplošeno, saj so ženske prav tako sposobne tega in se bodo našle v tem zapisu. Vsi imamo nekje neko mejo, ko se obrnemo in gremo, če ni po naše.[/quote]
niti ne, ženske so nagnjene k postavljanju ultimatov, predvsem v stanju histerije, ko jezik prehiteva misli…ko pišeš. če ni po naše? si mar otrok, ki trmoglavi Marko? moški tega ne počne, otroci pač[/quote]
Zakaj bi jaz bil otrok, če si pa ti napisal, da se moški obrnejo in gredo, če ni po njihovo? :))
V tem ste res odlično strahopetni, nezreli:). Ko postane neobvladljivo in vroče, sledi beg v brlog.[/quote]
Tudi sam se sprašujem, kaj je v tem neotročjega oziroma odraslega. S takim človek se še pogovorit ne moreš, ker če ni po njegovo, se bo kar obrnil in šel. Je sploh še kaj bolj otročjega od tega? Verjetno zavisi od situacije. Če mi na primer žena ponudi ultimat, da bo imela še enega ljubimca poleg mene ali pa gre, potem se res lahko le obrnem in grem. Vendar se moram pri tem vprašat, kaj za ene otročarije sva delala, da je do tega prišlo.
V tem ste res odlično strahopetni, nezreli:). Ko postane neobvladljivo in vroče, sledi beg v brlog.[/quote]
Tudi sam se sprašujem, kaj je v tem neotročjega oziroma odraslega. S takim človek se še pogovorit ne moreš, ker če ni po njegovo, se bo kar obrnil in šel. Je sploh še kaj bolj otročjega od tega? Verjetno zavisi od situacije. Če mi na primer žena ponudi ultimat, da bo imela še enega ljubimca poleg mene ali pa gre, potem se res lahko le obrnem in grem. Vendar se moram pri tem vprašat, kaj za ene otročarije sva delala, da je do tega prišlo.[/quote]
Razumem odločitev drugega, da odide. Ampak ne brez besed in na horuk čez noč. Po moje si vsak zasluži besedo ali dve, da pojasni svojo odločitev. Tudi če reče samo, da tako ne gre več, da se je ustrašil in gre daleč stran:).
Tudi sam se sprašujem, kaj je v tem neotročjega oziroma odraslega. S takim človek se še pogovorit ne moreš, ker če ni po njegovo, se bo kar obrnil in šel. Je sploh še kaj bolj otročjega od tega? Verjetno zavisi od situacije. Če mi na primer žena ponudi ultimat, da bo imela še enega ljubimca poleg mene ali pa gre, potem se res lahko le obrnem in grem. Vendar se moram pri tem vprašat, kaj za ene otročarije sva delala, da je do tega prišlo.[/quote]
Razumem odločitev drugega, da odide. Ampak ne brez besed in na horuk čez noč. Po moje si vsak zasluži besedo ali dve, da pojasni svojo odločitev. Tudi če reče samo, da tako ne gre več, da se je ustrašil in gre daleč stran:).[/quote]
Če ne drugega, vsaj “hvala lepa” a ne. :))
Razumem odločitev drugega, da odide. Ampak ne brez besed in na horuk čez noč. Po moje si vsak zasluži besedo ali dve, da pojasni svojo odločitev. Tudi če reče samo, da tako ne gre več, da se je ustrašil in gre daleč stran:).[/quote]
Če ne drugega, vsaj “hvala lepa” a ne. :))[/quote]
Jaaaa, misli mi bereš:).
postavljanje ultimatov je znak nemoči in nezmožnost reševanja težav z diplomatskimi prijemi, ženske jih rade postavljate hkrati pa ste precej nemočne, ko se vaše ultimativne zahteve ne iztečejo po željah, moški smo bolj praktični, potegnemo črto do kod smo pripravljeni iti, nato se obrnemo in gremo brez besed[/quote]
Obstajamo tudi ženske, ki se obrnemo in gremo brez besed.
Sama sicer prej poskušam svašta – normalen pogovor (kjer se potrudim z razlago in argumenti), opozorila, nato šele postavim ultimat, ki se ga potem tudi držim. Velja tako poklicno kot prijateljsko in v partnerskih odnosih.
“Kuhanje mule” je pa čustveno izsiljevanje in nič drugega. Človeku s tem nabijamo slabo vest, občutek krivde, namesto da bi se potrudili rešiti nastal konflikt. Sama sem preveč temperamentna, da bi kaj takega zdržala – ko pride do konflikta, sem ponavadi jaz tista, ki hoče razčistiti, kljub temu pa razumem (in upoštevam), če me človek (takoj) po prepiru prosi za malo miru, da se najprej ohladi, saj tako smatram, da se bova kasneje normalno (beri: konstruktivno) pogovorila.
No, jaz mislim, da ženske še premalokrat postavijo ultimat. Če bi bile bolj odločne, bi njihovi moški manj pohajkovali, pijančevali in za drugimi ženskami letali. :)) Tako pa jim oprostijo, ker domov prihajajo zelo pozno, ali pa čez dva dni. Na MON-u je precej postov, v katerih ženske pravijo, da ga že tri dni ni domov in da se ni javil. Doma ima pa družino. In, bog ne daj, da bi ga ženska še upala vprašati, kje je bil….prej bo prejela klofuto kot pojasnilo.
Meni bi se pa zdelo za malo, da bi svojega držala doma z ultimatom. Je odrasla oseba in ve kakšno je primerno obnašanje in kje je meja do katere se zadeve še tolerirajo. Bi lahko veljalo to za oba spola.
Takim, ki pa tri dni čakajo, da se primaje domov in ne upajo vprašat, pa niti ultimat ne bi pomagal. Zdrava pamet, da popokajo oziroma ga spakirajo bi bila primernejša izbira. Moje mnenje.
S takšnim človekom nimaš več kaj početi, torej čemu bi mu sploh postavljal ultimat. Zveza ne sme temeljiti na ultimatih, ampak na zdravih, odgovornih odnosih.[/quote]
Temeljiti res ne sme, lahko je pa začetek v boljše odnose. Hkrati pa je lahko tudi začetek konca, odvisno kako se dvema zdi vredno. Človeka je včasih potrebno prizemljiti (tudi z ultimatom), če se ne zna sam, mogoče ti bo hvaležen, mogoče pa to bo sovražil še bolj. Tam, kjer stvari v odnosu dobro delujejo obojesmerno, to ni potrebno.
S takšnim človekom nimaš več kaj početi, torej čemu bi mu sploh postavljal ultimat. Zveza ne sme temeljiti na ultimatih, ampak na zdravih, odgovornih odnosih.[/quote]
Temeljiti res ne sme, lahko je pa začetek v boljše odnose. Hkrati pa je lahko tudi začetek konca, odvisno kako se dvema zdi vredno. Človeka je včasih potrebno prizemljiti (tudi z ultimatom), če se ne zna sam, mogoče ti bo hvaležen, mogoče pa to bo sovražil še bolj. Tam, kjer stvari v odnosu dobro delujejo obojesmerno, to ni potrebno.[/quote]
Ne vem koliko je smiselno v skrajnih primerih, kjer je odpovedalo tudi obojestransko spoštovanje, še karkoli graditi. Začetek v boljše odnose se začne že pri preventivi oz. takoj na začetku kurative:). Res je, da te ultimat lahko zbistri, odpre oči. Ampak včasih je postavljanje ultimatov lahko ponižujoče in navsezadnje, saj nismo otroci, a ne. Odrasel človek naj bi se obnašal odgovorno. Če temu ni tako, se ga ne da spremeniti, pa magari ga treskneš po buči:). Vsi smo svobodni, zveza ni dušenje in ultimati so ravno to…ko nekoga začneš spreminjati v veri, da bo po tvoji podobi in potem bo vse v najlepšem redu.
Dej ti rajš pazi, da te kira ne treskne po buči:).[/quote]
Eh ne sej so vse prijazne pa me imajo vse rade :)))
btw. včeraj sem sexal :)[/quote]A spet in to z vsemi temi, ki te imajo rade? :)))
Kakšne ultimate pa ti to izrekaš, da si tako uspešen v tem? :)))
Ni treba, da bi delala kakšne otročarije. Lahko ženska reče, da takšna pač je in ima to v genih, da rabi še ljubimca zraven. :)[/quote]
Pa rečmo temu prevelike razlike v prepričanjih, da ne bo kdo užaljen. :))
Forum je zaprt za komentiranje.