Saj vem, o tem se je tukaj že govorilo…leta 2002…pa vendar.
Po mojih podatkih status pisatelja lahko pridobiš, če izpolnjuješ pogoje, to je najmanj objavljenih 10 avtorskih pol, pa še kaj drugega zraven – nagrada ali objavljene pozitivne kritike…Včeraj sem pa na Tv “ujela” gospo, ki se je pohvalila, da ji je Min.za kulturo že l.2006 podelilo status, pa še nič ni imela objavljenega v knjižni obliki. Ali je kaj takega res mogoče? Ali se da ta status pridobiti “na kredit”? Kako naj imaš v tem primeru pozitivne kritike, če torej nisi še nič objavil?

Citiram iz statuta dsp: “Pogoj za sprejem v društvo je, da je kandidat objavil vsaj eno pomembno literarno delo in da sprejema društvena pravila.”
Obstaja pa tudi kategorija častnih članov. Obišči spletno stran dsp. Mogoče pa je ta tvoja gospa s Tv častna članica?
Pa ne bodi no tako politično korektna in nam zaupaj, za koga gre.

Nisem se natančno izrazila: ni članica DSP, ampak so jo menda vpisali v razvid samozaposlenih v kulturi (MK). Če so ji priznali pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje…, ne vem, tega pa ni omenila. Ali obstaja tudi v tem razvidu kategorija častnih članov?
Gre za to, da vem za kakšnega takšnega, ki je res precej napisal (in to ne slabo), pa si te pravice (vpisa v razvid) “ni zaslužil”, ona pa. Navsezadnje se je ona s tem sama pohvalila – TV Vaš kanal, 30.1.08, oddaja Klepet z…
Če sem si prav zapomnila (in seveda sploh prav razumela!), je pravkar izdala svojo prvo knjigo (pravljico) pod imenom Staša-Tajana.
Ne gre za to, da ji ne privoščim, bilo bi pa prav, da vsi vemo, če obstajajo kakšni novi pogoji za vpis v razvid.

Se tudi jaz opravičujem za nesporazum. Kar se pa statusa samozaposlenega v kulturi tiče, se pa ne ve več, kdo pije in kdo plača.

Samoplačniško se lahko v status vpiše tako rekoč vsakdo, saj tako država navidezno zmanjšuje število nezaposlenih. Tiste s pravico do plačila prispevkov pa vse bolj redčijo. Na ta pojav je mogoče gledati z več strani, upoštevati pa velja, da nobena država nima neizčrpnih sredstev za kulturo. (Da ne bo pomote, nikakor ne mislim, da slovenska prispeva dovolj.) Se pa zgodi tudi, da minister podeli status komu, ki ga po kriterijih in mnenju komisije ne bi smel dobiti, ima pač to diskrecijsko pravico.
Nasploh se ljudje radi hvalijo z rečmi, ki so dokaj samoumevne, recimo z nominacijami za nagrade, kjer so nominirani vsi, ki izdajo knjigo, ali pa jih hvalijo zaradi kakšnih tujih nagrad, čeprav ustanova, ki jih je nagradila, podeli na desetine takšnih nagrad. Ampak saj poznamo tisti rek o beraču in malhi!