Starši so vso kmetijo dali bratu, ki jo bo sedaj opustil

Gre za kmetijo skoraj v Ljubljani, vrednost zemljišča je ogromna. Sestri sva dobili vsaka eno parcelo da si zgradiva hišo.  Kmetijo je dDobil jo je brat, z izročilno pogodbo. Sedaj ko sta starša onemogla, pa ne želi več kmetovati, starša sta že dementna, kar je izkoristil.s sestro se počutiva opeharjeni, dal je v prodajo eno parcelo, zaslužil ogromno. Boste rekli, da sva zavistni. Predvsem sva opeharjeni, ker rečeno je bilo da  bo kmetijo naprej obdeloval, skrbel zanjo kot dober gospodar, sedaj pa prodaja za mastne denarje. Je tu kakšen pravnik, je kakšna možnost izničiti izročilno pogodbo?

me zaboli kurac za bratovo kmetijo.

Zemljišča so ogromno vredna, tako da te zaboli k..

Ja boljse bi se porocila…

Seveda lahko izničite izročilno pogodbo, ker se brat ne drži tega kar je podpisal. Za to bo bolje kakšnega odvetnika vprašati, tu te bodo vsi spljuvali, ker to tu je klasika. Zelo krivične so te delitve, vse dati enemu, ponavadi najstarejšemu sinu, hčere se pa obrišejo okoli nosu z eno malenkostjo.

Menda se nekaj da, vprašaj pravnike. Sicer pa to ni tako redko. Veliko kmetij, tudi gozdov in hiš propada na ta način. Nedaleč od Ljubljane je bila kar lepa kmetija. Dva brata sta šla od doma, si vse ustvarila na novo, se s sposobnostjo izkazala v svojih poklicih. Po smrti staršev sta vse prepustila sestri, ki je ostala doma. Le želela sta, da lepo vzdržuje skupni dom. Za večja dela sta z družinama prihajala pomagat. Res je, da sta v začetku dobila kakšno gajbo krompirja in flaškom vina po trgatvi. Sestra je pod vplivom moža počasi razprodajala zemljo in gozd, v samo hišo ni vlagala nič, živino so prodali. Sin je vse pognal po grlu, živi od podpore, hiša se že podira.

Če je izročilna pogodba starša boš še živa brat ne more nič prodat. Lastnik postal šele po smrti očeta ali mame

To je to ja. Tudi Zato sestre dobijo manj.

Ker to potem gre drugi familiji. Tuji krvi.

Vidis kako ima Boga. Sem slisal en podoben primer.

Tudi vse slo cez flaso.

Pa pravite tukaj, kako ste kmečki vsi delavni, pošteni, ustvarjalni in podobno. Da niste luftarji kot mestni, ki bi samo zapravljali in na tuj račun živeli.

A se mogoče piše Babnik?

Idi domov, skrbi za bolane starse in delaj 24 ur na kmetiji, pa probaj zraven si ustvarit se svojo druzino…. Najbrz imata starsa borno kmecko penzijo ali pa se to ne. Najlazje je odit od doma, potem pa tolct po tistem, ki nima vec izhoda in poskusa prezivet.

ni mogoče, dokler brat dobro skrbi za svoja starša. Brez veze, da se sedaj obremenjujeta s tem. Dobili sta gradbeni parceli skoraj v Ljubljani, kar danes v evrih pomenih koliko? 100.000 ali več?

brat je pač prevzel riziko skrbi za starše. Če bo sedaj dobro zaslužil, pa samo upam, da bo znal denar dobro obrniti.

in kaj bi vidve?

Je bilo lepše  takrat naredit novo hišo na dragoceni parceli, on pa naj se jebe s kmetijo in naj nima NIČ od tega, da dela na njej.

On naj dela in se po možnosti preživlja z dodatno službo:). Požrešnice, brat ima prav.

Zaščitena kmetija ali navadna?

Kmetija 505

Razumem tvojo stisko in sklepam, da izhajaš iz želje, da bi vaša kmetija, na kateri si odrasla, tudi v prihodnje rasla, se širila in ostala v neki ideali podobi. Verjamem, da imaš dobre namene, a menim, da na situacijo ne gledaš celostno.

Praviš, da ste se pred leti dogovorili, kako boste razdelili dediščino. Pravilno in odgovorno. Sklepam, da sta bili s sestro z “izplenom” zadovoljni. Brat je dobil kmetijo, ki jo je/bo drago odplačeval (teža sobivanja in skrbi za starše se pogosto ne da meriti v denarju) in je nase prevzel veliko breme. Od trenutka, ko ste šli vsak na svojo pot, bi bilo prav, da gradite vsak svoje življenje in ne sodite drug drugega, kako bo živel in kaj bo počel s tistim, kar je dobil. Vsak od vas ima pravico vse zakockati ali pa kaj iz tega ustvariti.

Praviš, da je brat obljubil, da bo dober gospodar. Mar je dober gospodar tisti, ki ravna, kakor pričakuje okolica? Mar ne dober gospodar tisto, kar mu predstavlja breme, proda in investira v nekaj, za kar meni, da mu bo prineslo dobiček? Mar ni dober gospodar tisti, ki skrbi za dobrobit SVOJE jedrne družine? Mar nima tvoj brat tudi pravice do tega, da si ustvarja bolj lagodno življenje? Smo na svetu za to, da se ubijamo v delu (ker češ, kaj bodo pa drugi rekli, če ne bo vse “po reklcih” in kmetija ne bo obstala in rasla za vsako ceno, tudi ceno odnosov)? Verjetno brat ni želel prevzeti kmetije pod pogojem, da bo gospodaril, kakor bodo starši ali drugi sorodniki želeli in pričakovali, ampak bo počel z njo to, kar sam misli, da je zanj najbolj dobro in prav. Vsaka njegova odločitev bo tako ali tako prinesla posledice. Ali bodo + ali -,  to je njegova stvar, ker bodo on in njegova družina tisti, ki bodo nosili posledice. Ti imaš lahko dobre namene, a ti polagam na srce, da se postaviš še v položaj brata in pogledaš na kmetijo in “dobro gospodarjenje” še z njegovega vidika. Odrasla si na kmetiji, zato najbrž veš, koliko žrtev zahteva skrb zanjo. Če te skrbi, da bo vse prodal … Kmetija je bilo izročilno darilo bratu. Ne tebi ne sestri. Mislim, da z njim lahko svobodno (ne) gospodari kakor želi in zna.

Ponavadi ,tisti ki dobi kmetijo tudi prevzame skrb za starše.Vsaj pri nas je bilo tako.Verjemi ,da včasih tudi ni lahko.Z možem skrbiva za dementnega tasta in taščo.Letos sva šla prvič po 13. letih za 2. dni na dopust.

No kar se pa prodaje zemlje tiče pa res ni ravno fer,samo ,če ni v pogodbi napisano,da ne sme prodajat ,ne morate nič.Po drugi strani pa nikoli ne veste,v primeru,da bo moral plačevati dom za starše bo rabil veliko denarja.Ker to da človek nekaj dobi je včasih lahko tudi dvorezen meč.Predstavljaj si imeti dva nepokretna človeka,recimo 10 let.Verjetno je v tem primeru boljše dobiti parcelo.

To sem napisala samo v razmislek tudi drugim,za vaš primer ne vem,kako ste se zmenili,tako,da mi prosim ne zamerit,če sem kaj narobe sklepala

Razumem avtorico. Sama sem dobila zemljo, sestra hišo, čeprav ne kmetujem, zemlje ne prodajam. Iz spoštovanja do prednikov. že tako se z vsako generacijo obseg zemlje samo manjša, ker vsaka generacija nekaj dobi. Poznam pa primere, ko je nekdo ostal doma, napačni človek, vse prodal, ali pa v enem primeru ga je ena ženska tako okoli ovila, da ji je prepisal celo kmetijo. Seveda ga je po tistem pustila, jo je tožil, a je izgubil.  Ni fer, parcela v Ljubljani in okolici  je 300 EUR/m2. On bo milijonar,vidve sta pa dobili parcelo za hišo. žal te delitve ko en dobi zemlji, znajo biti zelo rizične.

Odvisno kako piše v izročilni pogodbi ali je postal takoj lastnik ali po smrti.

Kolikor vem se pri kmetijah deduje nekoliko drugače, kot pri drugačnem premoženju in so minimalni deleži lahko nižji, sploh, če gre za zaščiteno kmetijo. Je pa možno da se dedujejo deleži po normalnih pravilih, če ima kmetija veliko zazidljivih parcel in ne samo kmetijska zemljišča. Vsekakor pa brat ravna narobe, če se je zavezal, da bo kmetoval še naprej, sedaj pa razprodaja. Stopite do advokata.

Nista opeharjeni, ampak zabiti. Da bo nekdo obdeloval kmetijo čez ne vem koliko let, se ne da pravno zavezat, zato tega tudi ne moreš pričakovat.

Pri kmetiji se deduje tako, da kar je zazidljivih parcel in drugih vrednih nepremičnin se vzame iz dedne mase in se deli po normalnem postopku. Torej ali se deduje po zakonitih (na vsakega otroka 1/3 premoženja) ali po najmanj nujnih deležih (Torej da dobi en otrok od treh najmanj 1/6 tega premoženja). Zaščitena kmetija s kmetijskimi in gospodarskimi objekti pa gre enemu dediču, ki pa ponavadi ni dosti vredna. To je edini pošten način delitve. Sedaj si pa izračunajte ali ste s parcelo dobili vsaj 1/6 vrednejšega premoženja. Kmetijska zemljišča, kozolce, štale, traktorje itn. pa izvzemite iz dedovanja.

Sem s kmetije in ga kar razumem. Dandanes delat na kmetiji in od tega nekaj imet (ali celo preživet), je postala že skoraj misija nemogoče. Recimo na kmetiji, ki jo imamo mi, so moji daljni predniki z lahkoto preživeli, v bistvu so zelo dobro živeli in od te kmetije je živel še marsikdo drug. Ko je imel moj oče kmetijo čez, se je tudi še dalo preživet, ampak že bistveno manj oseb. V moji generaciji moramo poleg kmetovanja hoditi še vsi v službe, da preživimo. V službe hodimo tudi, da sploh kmetijo vzdržujemo, ker samo kmetovanje sploh ni več rentabilno.

Recimo sosed je star pod 50 in skuša preživeti s kmetovanjem in ti povem, da se skoraj raztrga od vsega dela in že nekaj let toži nad vse hujšimi bolečinami v hrbtu od težaškega dela ter sedenja več ur na traktorju. Ko je imel to kmetijo čez še njegov oče je lahko z lahkoto preživel celotno 6-člansko družino. Se ni pol toliko pretegnil kot se mora sedaj sin.

Tako da časi so se zelo spremenili in razmem tvojega brata oziroma bi bil človek prav neumen, če ne bi v okolici Ljubljane kakšen košček zemlje prodal, saj so cene zemljišč sploh v teh letih astronomske. Se mu 100x bolj splača kot samo kmetovanje.

Če ni to spet ena izmed izmišljenih tem, potem v tej zgodbi marsikaj ne drži.

Izročilna pogodba imenovana tudi pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja mora biti sklenjena izključno v obliki notarskega zapisa. Sklepa se lahko le med izročiteljem (tvoj oče) in njegovimi potomci, posvojenci ter njihovimi potomci. Prevzemnik (tvoj brat) na podlagi izročilne pogodbe za nepremičnine postane lastnik nepremičnine, izročitelj pa si lahko v zameno za izročeno premoženje zase in za ali za svojega zakonca zagotovi določene pravice, kot npr. dosmrtno rento, pravico do ustrezne nege, do pomoči ob bolezni, pravico do dosmrtnega bivanja v prostorih nepremičnine itd. Z razdelitvijo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, kar storijo s svojim podpisom na sklenjeni pogodbi z notarskim zapisom. Kadar eden izmed potomcev ne da privolitve, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila. Izročitelj pa lahko v primeru hude nehvaležnosti ali če potomec ne izpolnjuje dogovorjenih obveznosti preživnine do izročitelja, izročilno pogodbo za nepremičnine, prekliče.

V tvojem primeru, ker nisi dala privolitve, sklenjena izročilna pogodba pridobi status darilne pogodbe. Darila pa spadajo v zapuščino ob smrti izročitelja.  Ob dedovanju pa lahko uveljavljaš nujni delež, kar je polovica tistega, kar ti pripada po zakonu.

Tudi to je vse res in drži.

Še sama avtorica pravi, daje bila sklenjena pogodba brez njene privolitve in da sta jo starša opeharila, hkrati pa govori o izročilni pogodbi, za katero so potrebni vsi podpisi potomcev, da je sploh veljavna.

Kako naj šele mi vemo za kako pogodbo gre (darilna, izročilna, pogodba o preužitku…itd). Med temi pogodbami so zelo pomebne razlike. da ne govorim o vsebini same pogodbe, ki jo sploh ne poznamo.

Bravo za napisano