Kaj je prav:
na tej postelji spita starša ali
na tej postelji spijo starši?

Hvala

Koliko staršev oz. starši koliko otrok?
Jaz bi rekla starša in brez dileme… na tej postelji spita mama in oče 🙂

Zakaj pa je pomembno, koliko otrok imata?

Zanima me, če je beseda “starši” množinski samostalnik kot noge (npr. bolijo me noge in ne: bolita me nogi) Torej, ali lahko uporabljamo besedo starša ali je prav samo starši?

Vprašala te je, koliko staršev otrok in ne koliko otrok imata starša. Gre za 2 starša ali 8 staršev različnih otrok. štekaš??

Nisi razumel(-a), kaj sem želela prvič poudarit. Če rečemo starši, se sliši bolj na splošno… v zgornjem stavku bi jaz uporabila dvojino, saj gre za točno določena starša.

Tole je skopirano iz SSKJ:

stárši -ev m mn., dv. tudi stárša, ed.
stil. stárš (á a)

1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu
do svojega otroka: starši imajo
najmlajšega otroka najrajši; žena je
ohranila priimek po starših; med vojno je
izgubil oba starša; očetovi starši;
ostareli, popustljivi starši; otrok brez
staršev; pogovor s starši; zanj skrbijo
kot pravi starši požrtvovalno / adoptivni
starši // (živalski) samec in samica, ki
imata mladiča: starša sta ves dan
prinašala hrano mladičem; pes ima
dobre lastnosti svojih staršev

Oboje je prav-

Lahko navedete, da nekdo spi na tej postelji. V primeru znanega, ni potrebno poudarjati staršev. Kot posebej potrebno opcijo.

Ni zastibh mende, da je slovenski jezik zelo težak se ga za naučiti.

S kom spiš? Verjamem, da bi dobila vsaj pet razkličnih odgovoriov, čeeprav bi odspala le na ravni legi svojega spanca. Menda..

Prosim za primer, ker je smešen.Ker je adolescentno dete prespalo izven staršev. Verjetno bo nastala tišina. Aleluja.

Načeloma je beseda starši množinski samostalnik in se bi ga naj tako tudi uporabljalo (kolikor imam jaz v spominu). Torej – na postelji spijo starši.

Dodajam še izpis iz pravopisa.

stárši -ev m mn., dv. neknj. pog. stárša (á; á ȃ) skrbni ~; ohraniti priimek po ~ih; izgubiti oba od ~ev; podpis enega od ~ev

Parne samostalnike uporabljamo v množini, torej roke, noge, ušesa, oči, starši …
Izjema so primeri, kadar hočemo poudariti dvojino, npr. Boleli sta me obe roki. Na roditeljski sestanek sta prišla oba starša.