Starši prosim ne delajte tega….

Si taprava butara in kar ostani doma, mislim da te ne bo nihče pogrešal tam!

Kako neki si potem otrokovo učiteljico zapomniš?
Takšni ljudje ste vase zaverovani in ignorantski, imate se za velepomembne. Ti se tega enostavno ne zavedaš in se izgovarjaš na to, da si ne zapomniš obrazov.
Prvo triado se s temi starši vidiš vsaj enkrat na mesec na prireditvah/roditeljskih, zjutraj v garderobi pa prav tako običajno tri, štiri face, s katerimi se srečaš vsako jutro. In v devetih letih si ne moreš zapomniti niti enega obraza?
[/quote]

Najprej hvala za karakterizacijo.
Potem pa – nikjer ne pišem, da si ne zapomnim niti enega obraza. Zapomnim si tiste, s katerimi sem vsaj približno v stikih, ne pa tistih, ki jih sem ter tja srečam. Oziroma – si jih zapomnim in vem da so mi znani – samo ne vem kdo in od kod točno.

In če sem zato zase vase zaverovan in ignorantski – tudi prav. Le uživaj v svojem predalčkanju.

Mah eni starši so dejansko taki, da niti po devetih letih ne prepoznajo face, ki jo redno videvajo na prireditvah, roditeljskih in govorilnih urah. Te ne pozdravijo niti v razredu, niti v garderobi, niti če te vidijo nekje v vasi. Ti potem seveda ne morejo prositi drugih staršev glede prevoza, čistih neznancev.
[/quote]

Ne boste verjeli, ampak nekateri imamo življenje še kje drugje (delamo drugje, dlje, živimo malo dlje stran…), zato se ne le da nimamo časa družiti s starši otrokovih sošolcev, celo poznamo jih ne kaj dobro, ker se otroci vozijo z avtobusom v šolo in iz nje. Poleg tega pa a vi prevažate otroke kar tako kot vreče krompirja? Imate toliko avtosedežev, da jih lahko res varno prevažate? Mi imamo dva avtosedeža, več pač ne, zato ne svoji ne tujih otrok ne prevažamo brez njih. Zato pač tisto o pobiranju še koga ne gre v resnici – vsaj ne dokler otrok nima 150 cm. Si ne bi odpustila nikoli v življenju, če bi se otroku zgodilo kaj na poti samo zato, ker ga prevažaš kar tako mimogrede.

Kako neki si potem otrokovo učiteljico zapomniš?
Takšni ljudje ste vase zaverovani in ignorantski, imate se za velepomembne. Ti se tega enostavno ne zavedaš in se izgovarjaš na to, da si ne zapomniš obrazov.
Prvo triado se s temi starši vidiš vsaj enkrat na mesec na prireditvah/roditeljskih, zjutraj v garderobi pa prav tako običajno tri, štiri face, s katerimi se srečaš vsako jutro. In v devetih letih si ne moreš zapomniti niti enega obraza?
[/quote]

Moji otroci se vozijo v šolo s šolskim avtobusom – od prvega razreda naprej. V šolo pridem samo na sestanke in na eno govorilno na leto. Skratka – ne, ne videvam nikogar od staršev.
Odkod vam ideja, da pa vsi vsakodnevno visimo v šoli?

Ne boste verjeli, ampak nekateri imamo življenje še kje drugje (delamo drugje, dlje, živimo malo dlje stran…), zato se ne le da nimamo časa družiti s starši otrokovih sošolcev, celo poznamo jih ne kaj dobro, ker se otroci vozijo z avtobusom v šolo in iz nje. Poleg tega pa a vi prevažate otroke kar tako kot vreče krompirja? Imate toliko avtosedežev, da jih lahko res varno prevažate? Mi imamo dva avtosedeža, več pač ne, zato ne svoji ne tujih otrok ne prevažamo brez njih. Zato pač tisto o pobiranju še koga ne gre v resnici – vsaj ne dokler otrok nima 150 cm. Si ne bi odpustila nikoli v življenju, če bi se otroku zgodilo kaj na poti samo zato, ker ga prevažaš kar tako mimogrede.
[/quote]

Seveda, sami Trumpi, Johnsoni in Putini tukaj.
Starše sem videvala: na prireditvah, ki jih je v prvi triadi milijon (aja, eni nimate časa hodit nanje), na roditeljskih sestankih in govorilnih urah (spet, eni nimate časa hodit) in v garderobi (prva triada, ja, vozila sem jih). Dogovarjanje z drugimi starši ti vzame bistveno manj časa, kot če otroka vedno pripelješ in odpelješ sam. Dogovarjali smo se tudi za vožnjo na treninge in podobno. Tako potem ostane več časa za velepomembne zadeve svetovnega formata. Eni ste res zaverovani vase, kot da ste sami Kardašijani na vasi.
Eni starši imamo več otrok in posledično več sedežev.
Vrtičevskih nisem vozila, ampak takrat tudi ni toliko rojstnih dni, organiziranih zunaj in brez staršev. V OŠ zadostuje jahač.

Seveda, sami Trumpi, Johnsoni in Putini tukaj.
Starše sem videvala: na prireditvah, ki jih je v prvi triadi milijon (aja, eni nimate časa hodit nanje), na roditeljskih sestankih in govorilnih urah (spet, eni nimate časa hodit) in v garderobi (prva triada, ja, vozila sem jih). Dogovarjanje z drugimi starši ti vzame bistveno manj časa, kot če otroka vedno pripelješ in odpelješ sam. Dogovarjali smo se tudi za vožnjo na treninge in podobno. Tako potem ostane več časa za velepomembne zadeve svetovnega formata. Eni ste res zaverovani vase, kot da ste sami Kardašijani na vasi.
Eni starši imamo več otrok in posledično več sedežev.
Vrtičevskih nisem vozila, ampak takrat tudi ni toliko rojstnih dni, organiziranih zunaj in brez staršev. V OŠ zadostuje jahač.
[/quote]

Ne vem, kje točno ti živiš, ampak pri nas pač ni bilo kar naprej nekih prireditev. Roditeljski sestanki so bili trije, potrebe po obisku govorilnih ur ni bilo. Šli smo na sestanke in eno govorilno in to je bilo to. Vse ostalo smo se zmenili prek maila, pa niti to ni bilo potrebno. Zakaj bi tratili čas, če so bili drugi, ki pa so res potrebovali pogovore z učitelji?
In če imamo organiziran šolski prevoz (menda z razlogom) in ga koristimo, zakaj bi delali gnečo pred šolo in vrtcem, kjer je itak zjutraj norišnica? Otroke smo oddali na avtobus, popoldan pa jih pričakali na postaji. Zato ne, nismo ne Trumpi, Putini, ampak čisto povprečna familija, ki pač ne živi tik ob šoli, ampak malo bolj na samem. Imamo tudi mi dva avtosedeža, ampak tudi dva otroka, zato pač ni prostora še za koga. Ampak vem, pri vas to ni nobena ovira, a ne? Ker vi pač “ne komplicirate” in vzamete pač še katerega – se bo že stisnil, a ne? Sicer pa je še bolje, če svoje otroke podturiš drugim, pa je. Ja, toliko o starših, ki ste v resnici fehtarji in uživate, če ste le kako uro brez otrok. Zato pa jih lifrate povsod, kamor se le da. Hvala lepa za take “družabne” starše. Me ne zanimajo in jih resnično ne želim poznati.

?????

Če ti je odveč pač sporočiš, da ga ne bo. V čem je problem?
Drugače pa pri nas ni pravila kako praznujejo, eni doma, drugi organizirano. Nimam občutka, da bi se tekmovalo med starši. Pač večina staršev ugodi želji slavljencu. Zdaj so že čez polovico OŠ tako da imajo že svoje zamisli. Fantje obožujejo kakšen paintball, punce pa različno od bowlinga, kina, woopa. Super se jim zdi tudi druženje doma. Sta pa že dojela, da praznujeta s prijatelji oz. tistimi s katerimi se bolj družita.
Tudi zmenimo se za razvažanje. V avtu smo imeli vedno 2 otroška sedeža, tako da ni bilo panike.

Kok jee pa mali star da ne more na trolo

Se popolnoma strinjam z nekaterimi tukaj,ki so napisali svoj komentar. Moj sin sedaj končuje 4.razred…in ko je začel z šolo,torej 1.razred je dobil od sošolca prvo vabilo na RD v teh otroških igralnicah v MB( bum bar) itd….Je šel na RD,nato pa celo šolsko leto,vsak mesec prinašal domov vabila,pač kateri od sošolcev je imel od sept.do junija RD…prav videlo se je,kako so začeli tekmovat starši,kje bodo naredili boljši in dražji RD…včasih na vabilih pisalo,kar še slišali nismo,kaj je to,kje je sploh to…Hvala bogu sedaj v 4 razredu,od septembra do marca ni bilo nobenih vabil,kakor od maja naprej…Skratka vsako šolsko leto ena in isti skozi tekmovali,da ne sprašujete zakaj mi nismo,ker naš sin ima RD julija in ni šole….Od prvega razreda do drugega je hodil na vse RD-je,nato 2 in 3 razred sploh ni več hotel,saj je sam rekel,da je vse napihjeno in nezanimivo…nonstop točke ena in iste…Skratka kak je prinesel domov vabilo,je nama takoj zabrusil,da se ne bo več udeležil…Prav tečni so nama že bili starši s temi vabili…pol pa jih kličeš kaj kupiti za RD,pa mamice razlagajo,to si želi,ono si želi…čakaj malo…če svojemu sinu včasih nisva zmogla kupit,kaj bom šele drugemu otroku…halooo…in kar povedala v obraz,žal ne bo se udeležil…in ja…pa noben sošolec ali sošolka ni nikoli gojil zamere,zakaj ni prišel na njihov RD…

Končno realen zapis. Strinjam se, starši tekmujejo.

Očitno je problem tam, kjer staršem ni do teh praznovanj, otrok bi pa šel. Kot pri avtorici. Ker otroku ne more reči ne greš, se usaja nad starši, ki to prirejajo. Saj meni je tudi mimo to z animatorji itd., ampak vsak ima svoje ideje in ne moreš tega drugim staršem in otrokom prepovedovati. Zakaj to delajo, ali gre za tekmovanja itd. je njihova stvar. Vi se imate o tem za pomenit s svojim otrokom, ne s starši drugih otrok.

Pejta za dve ure s partnerjem na kak sprehod. Kakšno kavo ali kosilo malo uživajte.

Ma ja, delaj kar češ. Ampak za dobro tvojega otroka upoštevaj tudi neka splošna družbena pravila in norme, tudi običaje, da ne bo otrok odrastel v neandertalca po tvojem kopitu. Frustracije večvrednosti so še bolj škodne kot manjvrednosti.

Kaj pa širši pogled?

Vsak starš organizira praznovanje za scojega otroka na svoj način. S tem mislim, da najprej postavi kriterije pri sebi, potem jih presstavi otroku. Vsak postavi sebi sprejemljiva pracila igre in jih uskladi z otrokovimi željami (ali pa zadnje presliši, saj je vseeno). Večina ima v mislih “osrečiti otroka, mu omogočiti nepozabne trenutke” ali pa mu sporočiti, da so praznovanja pretirano trošenje in razkazovanje. Tudi to je vredu. Redko kdo organizira, da bi drugim pokazal koliko je za praznovanje pripravljen potrošit.
Če je otrok povabljen na praznovanje, je to zato, ker si slavljenec želi njegove družbe. Ni pomembno koliko prijateljev ima, s kom se najpogosteje igra ampak s kom si želi praznovati. Tukaj spet ni pomembno ali je povabljencev veliko ali malo. Kriterij je, kaj se staršem povabljenca zdi sprejemljivo.
In potem nastopite vi. Odločite se na podlagi tega, kakšno je vaše osebno ali družinsko stališče in koliko možnosti boste dali otroku, da sam odloči kako bo praznoval in na katero vabilo se bo odzval. Če otroku ni za it, pač ne gre. Če pri vas obstajajo razlogi zakaj ne morete it, pač odklonite in razložite otroku, da so prioritete trenutno drugačne. Če pa se otrok odloči za praznovanje in ste pripravljeni ugoditi njegovi želji, poiščete rešitve za vsa odprta vprašanja, ki se vam porajajo. Npr. v tem primeru kako čim hitreje priti do tja in kako porabiti vmesni čas čakanja.
Ko vi organizirate praznovanje, se drugi odločajo in prilagajajo glede na vaša pravila, ko ste povabljenec, se vi odločate in prilagajate.
To je vsa znanstvena fantastika.
Pritoževanje v javnosti (kar forum definitivno je) pa kaže le na frustracije pisočega. To predelat je pa težja naloga. Kaj vam vzbudi neprijetne občutke? Zakaj vam jih vzpodbudi, zakaj ljubosumje na druge, ki so se odločili, da bodo trošili kot jim paše. Obrnite se v sebe. Najdite pot do lastne sreče. Ko boste zadovoljni sami s sabo, vas tovrstne zadeve ne bodo motile ampak se boste zlagha odločili kako boste ravnali.

Ma ja, delaj kar češ. Ampak za dobro tvojega otroka upoštevaj tudi neka splošna družbena pravila in norme, tudi običaje, da ne bo otrok odrastel v neandertalca po tvojem kopitu. Frustracije večvrednosti so še bolj škodne kot manjvrednosti.
[/quote]

Ja saj ravno zato gre.
Avtorica nam skusa dopovedati, da so njene norme ( neko po njenem ne-preseravanje) pa kar splosna druzbena pravila in norme.
Kar je trapasto.
Par ur v zoo, isto mesto, mislim res tezko.
Starsi ne delajte tega : ja kaj pa se+
Tisto, kar je fajn za mojega otroka, ne pa za take, kot je avtorka.
Pa naj odpove, ne pa da moralizira

Mogoče nimajo denarja, da bi povabili cel razred na kopanje. Včasih je bil več vreden čas, ki ga človek vloži, da lahko pripravi praznovanje doma. Bravo za takšne starše, ki še imajo čas za otroke ? kaj je pa lažje kot povabiti nekaj otrok na praznovanje, kjer vse pripravijo drugi? No ja, nimamo vsi istih vrednot…

pustite vendar vsaj svojim otrokom malo veselja, vi tastari, ki se imate za super starše,  itak niste sposobni imeti pravih prijateljev …

Se popolnoma strinjam. Izrodila so se praznovanja. Gre za čisto novodobna preseravanja. Živali zdaj po tej vročini trpijo in v tem ne vidim čar veseljačenja.

Vse za otroke – navadi se- do njihovega 18. leta :).   Ti bodo hvaležni in da ti ne bodo očitali, da jim kot lastna mati tega nisi omogočila 🙂

Kdo vam pa je kriv , da ste iz Polja.?

Sem doživel, da je slavljenec vprašal mamo kdo je ta fant na njegovi zabavi. Mama je povabila kolegico s sinom, da je lahko klepetala z njo.

Se popolnoma strinjam!