Starši prosim ne delajte tega….
Jaz vidim se najvecji problem v starsih, ker niso sposobni ali nocejo prevzet odgovornosti. Otroka se jim ne da peljat, potem so pa krivi vsi in vse. So ga povabili predalec na RD, ni ta prava lokacija, se samo preseravajo itd. Namesto, da bi jasno povedali, ne bom te peljal na RD, ker nimam casa / se mi ne da / ne odobravam zivali v kletkah …. karkoli. Ne, krivi so ti, ki vabijo, ker niso povabili v sosednjo stavbo, ampak celo 20 min dalec. Ja, otroke imet terja tudi vas cas, pa da se cemu odpoveste (ce ste pripravljene poskrbet za otroka, ne pa samo svoje potrebe).
Preseravanje? Ne vem, v kaksnih primerih ziher. Zoo je precej standardna varianta. Je pa seveda dejstvo, da je za marsikoga predrago. Pa se to: vsak nima doma prostora za 10 ali vec povabljencev. Po mojih izkusnjah je v mlajsih letih povabljencev vec ( os otroci), potem manj. Meni se zdi fino, da se vabi vec otrok, ce slavljenec zeli. Da je to zaradi daril, je pa butasto misljenje. Mislite, da bi kdo vabil zaradi nekaj paketkov legakock vec?
Si se kdaj vprašala, da gre morda za dobesedni safr, ker si nekdo v tej druščini pač ne more privoščiti vsega tega, pa to vseeno naredi, zaradi svojega otroka?
[/quote]
Ti preveč gledaš ameriške filme. Nikoli ni bil problem, če je nekdo praznoval doma, nekdo pa v Atlantisu, telovadnici itd. Nihče ni rekel, ta pa praznuje doma, ker nimajo keša. Praznovanje nekje drugje je nekaj tako običajnega, da otroci tega ne jemljejo kot prestiž.
Ti preveč gledaš ameriške filme. Nikoli ni bil problem, če je nekdo praznoval doma, nekdo pa v Atlantisu, telovadnici itd. Nihče ni rekel, ta pa praznuje doma, ker nimajo keša. Praznovanje nekje drugje je nekaj tako običajnega, da otroci tega ne jemljejo kot prestiž.
[/quote]
Tekmujejo starši med seboj.
Jaz pa čisto razumem avtorico. Enim pač logistično ne znese da so ob 16.00 uri nekje, ker so takrat ponavadi šele na poti domov iz službe.
Moji otroci tud praznujejo na različnih lokacijah, pa se vedno potrudimo da je to nekje v bližini doma (povabljenci so tako ali tako sošolci in sosedje iz istega becirka) ali naredimo pač praznovanje v soboto.
Tole popoldansko norenje po Ljubljani je res zguba časa.
Tekmujejo starši med seboj.
[/quote]
Mislim res imate probleme. Kdo vas sili da tekmujete. Pomoje tekmujete z ljudmi kateri sploh ne vejo da so v tekmi :).
Sedaj bi se morali vsi prilagajat nekomu zato da si ne bo revež domišljal da tekmuje?
Dajte odrast in razumet da imajo ljudje različne možnosti, različne želje, različne potrebe…in da se svet ne vrti okoli vas in se vam ni dolžen prilagajat.
Mene pa čudi, kako se ljudje popolnoma nič ne znajdete. Ko je otrokov sošolec praznoval sredi tedna ob 16h, sem vprašala druge mame, katera lahko še mojega odpelje na lokacijo rojstnega dne, v zameno pa sem se ponudila, da pridem jaz oba otroka iskat. Enkrat sem se na tak način potožila kar staršem, ki so rojstni dan organizirali, in takoj so se ponudili, da peljejo še mojega otroka. A je res tako težko prositi druge starše za prevoz?
Mene pa čudi, kako se ljudje popolnoma nič ne znajdete. Ko je otrokov sošolec praznoval sredi tedna ob 16h, sem vprašala druge mame, katera lahko še mojega odpelje na lokacijo rojstnega dne, v zameno pa sem se ponudila, da pridem jaz oba otroka iskat. Enkrat sem se na tak način potožila kar staršem, ki so rojstni dan organizirali, in takoj so se ponudili, da peljejo še mojega otroka. A je res tako težko prositi druge starše za prevoz?
[/quote]
zakaj bi fehtarila okoli neznane ljudi?kako ste nesamostojni nekateri…
Tekmujejo starši med seboj.
[/quote]
Ti ravno razlagam, da niti ne. Mogoče določen segment, ampak ne vem, zakaj se obremenjuješ s tistim procentom ljudi, ker jih itak ne boš nikoli mogla doseči.
Pri moji hčeri, evo, so starši za vrstnico za sweet sixteen najeli cel lokal v Ljubljani. Jasno, da se tega ni šel nihče drug in nihče ni tekmoval z njimi. In ona se tudi ni zmrdovala, ker so drugi praznovali normalno.
Ti preveč gledaš ameriške filme. Nikoli ni bil problem, če je nekdo praznoval doma, nekdo pa v Atlantisu, telovadnici itd. Nihče ni rekel, ta pa praznuje doma, ker nimajo keša. Praznovanje nekje drugje je nekaj tako običajnega, da otroci tega ne jemljejo kot prestiž.
[/quote]
Res je, pritrjujem citiranemu. Vcasih se je praznovalo s tistimi par sošolci, prijatelji, ki so si bili blizu, torej dobri prijatelji in blizu doma in ki so se družili tudi čez leto. Potem je prišlo obdobje napihljivih gradov, ki so si jih določeni premožni starši lahko privoščili postaviti na veliki parceli okoli ljubljanskih hiš. In da se je ta razkoš videl, so povabili ves razred, ker kaj ti klovni, če jih nihče ne vidi. Na teh vserazrednih feštah, praznovanjih rojstnih dnevov so se tako ali tako naredile grupice glavnih frajerk in frajerckov, ostali pa kot tudi v šoli, na stranskem tiru. In seveda, mame, da se ja otrok ne bi počutil odrinjen, so sprejele to igro. Moj otrok ne bo črna ovca. Draga darila, da oni bogatuni ne bi mislili, da mi pa nimamo. In pol je prišla pa travma, grozen dan v letu, ko ima lasten otrok rojstni dan. Kam za boga naj postavim v najemniskem dvosobnem stanovanju napihljivi grad?! In ker ni kam, z uborno mezdo fehtat mcdonalds za plačilo v treh obrokih, ker moj otrok je pa ja enakovreden, mora se videt, da nima manj, mi bomo pa že nekaj mesecev eurospin mleto s cenenimi makaroni jedli. Vse za otroka, da ja ne bo imel občutka razrednih in socialnih razlik… In pol minejo leta, otroci z najetimi klovni in osli za jahanje iz prestiznega m2 ljubljanske trate gredo na šolanje v anglijo na 10k letne šolnine, oni z mcdonalds obročno plačanim partijem pa čaka kraljevska realnost, da kljub končanem faksu v Sloveniji je še zmeraj klic predaleč za dobro plačano sluzbico v js, ki jo bo zasedel oni z oslom.
Važno je otroku pokazati, da mi pa imamo. Juhej. In ker ljudje so bedaki, so se navlekli te ljubljanske mode preseravanja po vsej Sloveniji. In še danes ne upa nihče na roditeljskem povedat, da za zlato verižico konec šolskega leta za uciteljico ne bo dal, ker sicer ceni njen trud, ampak tudi njemu za njegov trud ne nosi ne zlata in ne domačih kolin. Ker je to nespodobno in odveč.
zakaj bi fehtarila okoli neznane ljudi?kako ste nesamostojni nekateri…
[/quote]
Kako misliš, fehtarila neznane ljudi? Starše sošolcev svojega otroka poznam, imam njihove maile in telefonske številke, z nekaterimi sem prijateljica na facebooku ali se celo redno videvam na igriščih pred bloki, z ostalimi pa vsaj na roditeljskih sestankih in govorilnih urah. A vi se med sabo ne poznate?
Kako misliš, fehtarila neznane ljudi? Starše sošolcev svojega otroka poznam, imam njihove maile in telefonske številke, z nekaterimi sem prijateljica na facebooku ali se celo redno videvam na igriščih pred bloki, z ostalimi pa vsaj na roditeljskih sestankih in govorilnih urah. A vi se med sabo ne poznate?
[/quote]
Mah eni starši so dejansko taki, da niti po devetih letih ne prepoznajo face, ki jo redno videvajo na prireditvah, roditeljskih in govorilnih urah. Te ne pozdravijo niti v razredu, niti v garderobi, niti če te vidijo nekje v vasi. Ti potem seveda ne morejo prositi drugih staršev glede prevoza, čistih neznancev.
Mah eni starši so dejansko taki, da niti po devetih letih ne prepoznajo face, ki jo redno videvajo na prireditvah, roditeljskih in govorilnih urah. Te ne pozdravijo niti v razredu, niti v garderobi, niti če te vidijo nekje v vasi. Ti potem seveda ne morejo prositi drugih staršev glede prevoza, čistih neznancev.
[/quote]
Takšni so si pa za svoje probleme čisto sami krivi. Verjetno gre za kislice, ki sovražijo vse in vsakogar, ko potrebujejo pomoč, pa jamrajo, kako človeku v stiski nihče noče pomagati.
Mene pa čudi, kako se ljudje popolnoma nič ne znajdete. Ko je otrokov sošolec praznoval sredi tedna ob 16h, sem vprašala druge mame, katera lahko še mojega odpelje na lokacijo rojstnega dne, v zameno pa sem se ponudila, da pridem jaz oba otroka iskat. Enkrat sem se na tak način potožila kar staršem, ki so rojstni dan organizirali, in takoj so se ponudili, da peljejo še mojega otroka. A je res tako težko prositi druge starše za prevoz?
[/quote]
Vprašala si pa zakaj? Se ti enostavno ni ljubilo ali zaradi logistike? Tole fehtanje in organizacija jaz jih peljem ti pobereš govori točno o tem kar pravi uvodni post: ODVEČNO!
Vprašala si pa zakaj? Se ti enostavno ni ljubilo ali zaradi logistike? Tole fehtanje in organizacija jaz jih peljem ti pobereš govori točno o tem kar pravi uvodni post: ODVEČNO!
[/quote]
Na dan rojstnega dne sem morala biti v službi do 16.30. Otroka torej nisem mogla ob 16.00 pripeljati na rojstni dan. Ampak ni bilo problema, ga je peljala druga mama, jaz pa sem šla otroka iskat. Tako je vsaka od naju vozila samo enkrat in nobeni ni bilo treba čakati v bližini praznovanja.
Razumem pa seveda, da je enim odveč imeti otroke in vse, kar z njimi pride.
Takšni so si pa za svoje probleme čisto sami krivi. Verjetno gre za kislice, ki sovražijo vse in vsakogar, ko potrebujejo pomoč, pa jamrajo, kako človeku v stiski nihče noče pomagati.
[/quote]
Preveliko poslpoševanje; jaz npr. imam kar nekaj telefonskih in mailov od staršev sošolcev, pa tudi za nečake, kadar je treba kaj urediti ali prevažati otroke.
A res je tudi, da ljudi oz. obrazov ne prepoznam, razen tistih s katerimi se redno družim. Pa še tiste včasih kje skoraj pohodim in se mi potem režijo, ker jih “nisem videl”.
Najbrž gre za prirojeno lastnost – in na podlagi tega sklepati kdo koga mara ali ne – je čista neumnost.
Preveliko poslpoševanje; jaz npr. imam kar nekaj telefonskih in mailov od staršev sošolcev, pa tudi za nečake, kadar je treba kaj urediti ali prevažati otroke.
A res je tudi, da ljudi oz. obrazov ne prepoznam, razen tistih s katerimi se redno družim. Pa še tiste včasih kje skoraj pohodim in se mi potem režijo, ker jih “nisem videl”.
Najbrž gre za prirojeno lastnost – in na podlagi tega sklepati kdo koga mara ali ne – je čista neumnost.
[/quote]
Poanta mojega zapisa ni bila v tem, da si sposoben prepoznati obraze ljudi, ampak da imaš ustrezna poznanstva in kontakte, s pomočjo katerih lahko zaprosiš za pomoč. Včasih se najprej splača prebrati, o čem sploh govori neka tema.
Res je, pritrjujem citiranemu. Vcasih se je praznovalo s tistimi par sošolci, prijatelji, ki so si bili blizu, torej dobri prijatelji in blizu doma in ki so se družili tudi čez leto. Potem je prišlo obdobje napihljivih gradov, ki so si jih določeni premožni starši lahko privoščili postaviti na veliki parceli okoli ljubljanskih hiš. In da se je ta razkoš videl, so povabili ves razred, ker kaj ti klovni, če jih nihče ne vidi. Na teh vserazrednih feštah, praznovanjih rojstnih dnevov so se tako ali tako naredile grupice glavnih frajerk in frajerckov, ostali pa kot tudi v šoli, na stranskem tiru. In seveda, mame, da se ja otrok ne bi počutil odrinjen, so sprejele to igro. Moj otrok ne bo črna ovca. Draga darila, da oni bogatuni ne bi mislili, da mi pa nimamo. In pol je prišla pa travma, grozen dan v letu, ko ima lasten otrok rojstni dan. Kam za boga naj postavim v najemniskem dvosobnem stanovanju napihljivi grad?! In ker ni kam, z uborno mezdo fehtat mcdonalds za plačilo v treh obrokih, ker moj otrok je pa ja enakovreden, mora se videt, da nima manj, mi bomo pa že nekaj mesecev eurospin mleto s cenenimi makaroni jedli. Vse za otroka, da ja ne bo imel občutka razrednih in socialnih razlik… In pol minejo leta, otroci z najetimi klovni in osli za jahanje iz prestiznega m2 ljubljanske trate gredo na šolanje v anglijo na 10k letne šolnine, oni z mcdonalds obročno plačanim partijem pa čaka kraljevska realnost, da kljub končanem faksu v Sloveniji je še zmeraj klic predaleč za dobro plačano sluzbico v js, ki jo bo zasedel oni z oslom.
Važno je otroku pokazati, da mi pa imamo. Juhej. In ker ljudje so bedaki, so se navlekli te ljubljanske mode preseravanja po vsej Sloveniji. In še danes ne upa nihče na roditeljskem povedat, da za zlato verižico konec šolskega leta za uciteljico ne bo dal, ker sicer ceni njen trud, ampak tudi njemu za njegov trud ne nosi ne zlata in ne domačih kolin. Ker je to nespodobno in odveč.
[/quote]
haha tole je pa tako res… smejim se pa zadnjemu odstavku, glede zlate verižice. Ravno mimo tega smo, ker sem rekla, da za verižico ne dam predvsem zato, ker to res ni primerno darilo za učiteljico, poleg tega pa ga tako ne sme obdržati zaradi omejitve, ki jo ima (darila nad določeno vrednostjo so last šole…).
Strinjam se pa tudi z napisanim, vse skupaj smo privlekli od tam, kjer drugače kot da zaradi prostorske stiske organizirajo praznovanje drugje oz. pri ponudniki, ki to ponujajo. Pri nas na vasi, ko ima vsak povprečno 1000 m2 zemlje okoli hiše pa to po mojem mnenju res ni potrebno. Sicer ne solim pameti, tudi otroka peljem, če je povabljen brez pripomb. Je pa zanimivo kako počasi tudi drugi starši zreducirajo zadevo. V vrtcu je bilo teh povabil (na komercialne ponudnike) enkrat tedensko sigurno. Potem so otroci začeli jamrati, da je tam dolgočasno (ker so vozili k enem in istem) in nato so nekateri zamenjali ponudnika s stisnjenimi zobmi dajali 150 € za praznovanje otroka in kaj kmalu nehali, sploh tisti z več otroci. Iz ene skrajnosti v drugo.
Preveliko poslpoševanje; jaz npr. imam kar nekaj telefonskih in mailov od staršev sošolcev, pa tudi za nečake, kadar je treba kaj urediti ali prevažati otroke.
A res je tudi, da ljudi oz. obrazov ne prepoznam, razen tistih s katerimi se redno družim. Pa še tiste včasih kje skoraj pohodim in se mi potem režijo, ker jih “nisem videl”.
Najbrž gre za prirojeno lastnost – in na podlagi tega sklepati kdo koga mara ali ne – je čista neumnost.
[/quote]
Kako neki si potem otrokovo učiteljico zapomniš?
Takšni ljudje ste vase zaverovani in ignorantski, imate se za velepomembne. Ti se tega enostavno ne zavedaš in se izgovarjaš na to, da si ne zapomniš obrazov.
Prvo triado se s temi starši vidiš vsaj enkrat na mesec na prireditvah/roditeljskih, zjutraj v garderobi pa prav tako običajno tri, štiri face, s katerimi se srečaš vsako jutro. In v devetih letih si ne moreš zapomniti niti enega obraza?
Forum je zaprt za komentiranje.