Zadnje čase velikokrat preberem STARŠ, STARŠA….pa me zanima, ali se je iz mojih šolskih časov spremenilo, kajti takrat smo se učili, da je množinski samostalnik-STARŠI.
…Med drugim je tudi na osnovni strani mona naslov članka Starša morata sodelovati.
Ženske, ki to obvladate-pomoč prosim!

Še vedno je edina prava oblika starši, vse ostale je označeno v SSKJ kot nižje pogovorno.

Ja tudi mene to moti! Celo v strokovnih člankih se pojavlja ta pogovorna oblika! Je to šlamparija ali neznanje strokovnih delavcev, novinarjev?
Če je tako, bomo kmalu imeli v knjižnem jeziku full:)) pogovornih besed.

Ste že kdaj slišale, da je jezik živ, da se stalno razvija in dopolnjuje? Nekatere se prav fanatično držite SSKJ in niste pripravljene popustiti tudi za ped.

Če bi Primož Trubar videl današnji SSKJ, bi se verjetno tudi prijel za glavo. A od takrat je preteklo precej vode in več kot očitno je, da je šel jezik “naprej”.

Bo šlo?

No, točno to temo sem nedavno odprla tukaj, ker je izšla celo revija z imenom Starš – si. Pa so me napadle, češ, kako sem malenkostna, pa da je jezik živ ipd. Lepo vas prosim, no. Kot da bi dal škarje na dva dela in rekel, tole je ena škarja, tole pa druga škarja. Katastrofa, da celo mediji nimajo pojma o zakonitostih slovenskega jezika.

Pravilno je le “starši”. Npr. “X in Y so postali starši.” To je pravilna oblika, čeprav se hecno sliši.

Lahko je stokrat v SSKJ, ampak:

Jože in Marija so postali starši

ali

Jože in Marija sta postala starša

Presodite same, ampak če je prvi stavek pravilen, kakor pravi ena zgoraj, potem je tisti, ki je to napisal, kiksnil.

stárši -ev m mn., dv. tudi stárša, ed. stil.
stárš (á a)

1. mn. tudi dv. moški in ženska v odnosu do
svojega otroka: starši imajo najmlajšega otroka
najrajši; žena je ohranila priimek po starših; med
vojno je izgubil oba starša; očetovi starši;
ostareli, popustljivi starši; otrok brez staršev;
pogovor s starši; zanj skrbijo kot pravi starši
požrtvovalno / adoptivni starši // (živalski) samec
in samica, ki imata mladiča: starša sta ves dan
prinašala hrano mladičem; pes ima dobre
lastnosti svojih staršev

2. moški in ženske, ki imajo otroka, otroke:
starši morajo skrbeti za otroke; na sestanek je
prišlo veliko staršev; predavanje za starše

3. v zvezi stari starši starši očeta ali matere:
njegovi stari starši so že umrli; obiskovati stare
starše

4. biol. moški in ženski osebek začetne
generacije pri križanju: vzgojiti križance s
pozitivnimi lastnostmi staršev

● žarg. biti dober starš mati, oče; krušni starši očim
in mačeha; rednika, hranitelja; prvi starši po bibliji
Adam in Eva

Ampak jezik SE spreminja, V primeru staršev, recimo, je zdaj veliko več enostarševskih družin, kot jih je bilo pred dvajsetimi leti, ali kdaj že so sestavljali SSKJ za črko S. In veliko manj večgeneracijskih družin, kjer je imel otrok eno množico “staršev” – mamo, očeta, nekaj stricev in tet, stare starše in njihove brate in sestre, pa zakonce vseh naštetih …

Tako da mislim, da bo starš prej ali slej postal sprejemljiv tudi v knjižnem jeziku, ni druge. Rabimo spolno nevtralno besedo, roditelj je pa najbrž zastarela, hrvatizem ali pa oboje.

Kot si videla, se je od tvojih časov pojavila le ednina, dvojina, torej starša, v SSKJ ni označena.

V SSKJ ni niti izraza enostarševski, niti samohranilec… Torej jezik definitivno ubira svojo pot oziroma sledi potrebam njegovih govorcev.

Starši je nedeljiv samostalnik, pa konec. Si bo pač moral Toporišič kaj novega izmislit. Starš je katastrofa od besede.

če ti tako praviš, bo zagotovo držalo, a ne?:))

joj, na kakih ego tripih ste eni, da glava boli.

ti boš diktirala razvoj enega jezika? ha, ha.

Oklepanje starega in nefleksibilnost je del neinteligence. Je treba z zdravo pametjo presodit, kdaj sprememba zaživi in se integrira. Starš se očitno bo, tudi SSKJ bo temu sledil, brez skrbi, slej ko prej.

Veš, včasih je bila Jugoslavija ena država. No pa glej ga zlomka, je nastalo iz tega 6 držav (7 če štejemo še Kosovo). Matr no, ampak Jugoslavija je ena država pa konc, no, kaj se pa greste, da plujete s tokom časa???!!!

Eni ste res slike, resnično.

SSKJ je bil narejen leta 1970. Mislite, da od takrat se ni nič spremenilo?

To sicer obvladam, vendar nisem ženska :(((

Je že res, da je jezik živ in se dopolnjuje, vendar to ne pomeni, da mora vskravati prav vse, kar narod pogrunta.
Med posti je bilo lepo citirano iz SSKJ, torej imamo tudi starša. Po mojem mnenju je to dovolj. Seveda pa je to treba uporabljati razumno in ne kot je bilo navedeno zgoraj, torej: Janko in Metka sta postala starša.

Ko pa bomo prešli na enega starša, bodo šli v luft drugi/druge, ki bodo zahtevali starša in hmmm, starševko?.

Nataša, malo preberi za seboj, da se ti ne bodo vrane smejale.

Se strinjam z Natašo – sicer se jezik spreminja in prav je tako, sociolingvistiko je treba upoštevat, ampak do določene mere, kolikor je to smiselno in logično.

Oprostite, starš meni ni! Mati + oče = starša. Če obstaja samo eden, staršev več ni, ampak je mati/oče. Kaj vam tukaj ni jasno???

Če rečeš mati ali oče, si morda rekel preveč konkretno. Manjka beseda za človeka (ne glede na spol) v odnosu do svojega otroka, torej beseda “parent” v angleščini.

Čudno, da Nemcem nič ne manjka taka beseda. Nisem zasledil, da bi jo tako mrlično iskali. Jao, što su zaostali.

nemško sicer ne znam, vendar:

starš M (-a …) der Elternteil; ~, ki mu je
dodeljen otrok der Sorgeberechtigte (ein -r)

Elternteil, der, roditelj

roditelj M (-a …) der Elternteil, ki mu je dodeljen
otrok: der Sorgeberechtigte (ein -r); ~i pl Eltern pl

Pri čemer se mi roditelj sliši dokaj starinsko. Tudi če obstoječa SSKJ in SP označujeta ednino in dvojino kot nižje pogojno, moramo vedeti, da oba temeljita na jeziku izpred deset do trideset let, vsak jezik pa se v času razvija in spreminja.

V Wordu vam “starš” ne bo podčrtalo, pa tudi Besana http://besana.amebis.si/pregibanje/
pozna starše v vseh treh številih in sklonih. In čeprav Besana ni uradno (npr. od SAZU) požegnan vir, se lahko nanjo dostikrat zanesemo veliko bolj kot na omenjene bukle. Pa še sproti jo posodabljajo.

Lahko rečem le BRAVO, saj veš, kdo :))

Naj ne zgleda neskromno, ampak nemščino kar obvladam. Elternteil je res preveden kot starš,vendar mislim, da se uporablja predvsem, če ne izključno, v pravnem prometu; torej del od staršev – tisti del, ki mu je zaupan otrok. To se vidi tudi po tem, da je beseda sestavljena iz “Eltern” (starši/a) in “Teil” (del, kos celote). Ker v slovenščini ustrezne besede nimamo, je prevajalec pogruntal eno novo. Po mojem je to zgodba.

Ne vem, zakaj bi bili pri tem vprašanju kako relevantni Nemci.
Všeč mi je beseda roditelj, a žal ni požegnana.

A Angleži pa?

Uporabila sem besedo “parent” zaradi tega, da preciziram pomen, o katerem govorimo, ne pa zato, da rečem: “Angleži imajo, mi pa ne. Kako smo zaostali”.

za moje pojme iomamo tudi mi, meni je starš povsem sprejemljivo.