Starš – starši
Ker očitno nujno rabiš nek odgovor in ker nisi roza 😉 sem šel pogledat v pravopis. Ta starša res odsvetuje (neknjižno pogojno) in priporoča “eden od staršev. Vendar sem prepričan, da bo v naslednji izdaji SP dovoljen tudi starš, saj se je javna raba zanj res množično opredelila, kar je meni po svoje logično.Če v angl. obstaja parent in v srh. roditelj, zakaj ne bi slovenščina imela starša.
Dragi Bobek, nisem roza niti lila, ampak po tej tvoji logiki bi lahko tudi dvojino nehali uporabljati, saj je ne niti angleščina niti hrvaščina. Mislim, da je jezikovna kultura čedalje slabša …
Bobek, hvala za odgovor in nisem mislila nič slabega s svojo pripombo. Le določene stvari me pač motijo pri javni rabi – kultura javnih govorcev in piscev je strašno nizka in potem se na podlagi tega ljudje opredeljujejo, saj – če na TV/radiu tako govorijo, potem pa je gotovo ok.
O starših smo tule že nekajkrat razpravljali; tudi tule, sicer pa je pravilno eden izmed staršev. So pa tudi primeri, ko se izrecno poudari enega starša, na primer če je drugi pokojni, odsoten iz drugih razlogov in podobno, tedaj pač ne moremo govoriti o enem izmed staršev, ampak je primerneje reči, da starša ni bilo na sestanek. Odvisno sicer od zadevnega besedila, ampak mogoče se najde tudi kakšna možnost smiselnega preoblikovanja povedi.
Najprej en nasvet: preklopi na drugo radijsko postajo. 🙂
Saj se po svoje strinjam s tabo, vendar gre tu za precej specifčen primer. Namreč imamo zagato, ker ne obstaja drug enakovreden izraz, ki bi pomeni isto kot izraz “starš” v ednini. Oče oziroma mama to ni, ker že opredeljuje spol. Roditelj ni primeren izraz, ker otroka rodi samo eden od staršev – poleg tega, kaj pa posvojeni otroci? Tako da v tem primeru jaz podpiram uporabo izraza starš v ednini in posledično tudi starša v dvojini.
In tega nikakor ne bi enačila z dvojino.
Jezik pač sledi razvoju družbe in odnosov v njej. Če je bilo pred stoletjem (in celo pred nekaj desetletji) logično, da so starši neka enota (včasih premišljujem, ali ne gre mogoče celo za “parni samostalnik” tipa roke, oči …) popolnoma običajno, da so starši zagovarjali določene vrednote, da je šlo za nedeljivo zvezo, je v sodobni družbi nekaj popolnoma običajnega, da ima vsak od staršev svoj način vzgoje, mogoče je kateri že v novi zvezi, pa razno razne vrste družin … Potreba po edninski obliki “starš” je postala tako velika, da jezikovna raba brez nje ne more več. (Ne gre več le za izjemno redke primere, kjer bi potrebovali edninsko obliko in bi se ji z jezikovnimi čira-čarami izognili ali pa bi jo dali v navednice.) Menim, da tega primera nikakor ni mogoče postavljati ob bok izginjanju dvojine.
Edninskega starša podpira tudi Amebisov pregibnik Besana
http://besana.amebis.si/pregibanje/
ki mislim, da je kot črkovalnik (spell checker vgrajen tudi v slovenski Word in vam tako besede starš ne bo podčrtalo z rdečo. In besana ni kar tako, saj “Sklanjanje samostalnikov in pridevnikov na spletu je podprlo Ministrstvo za kulturo, Sektor za slovenski jezik.”
Tisto o moji logiki in ukinjanju dvojine je bil nizek udarec, ki kljub leporečenju v nadaljevanju to ostaja. V konkretnem primeru se nisem zavzel za nobeno ukinjanje, ravno nasprotno, za “legalizacijo” besede starš, saj je to vsakdanja praksa že zdavnaj naredila. Tudi v Delu, ki ga imam za najbolje lektoriran slovenski tiskani medij, to besedo uporabljajo brez problema, kar lahko recimo preverimo na Novi besedi:
http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html
Še malo sem pobrskal po SP in zgrozil sem se, ko sem videl, da PRAVOPIS želi ukiniti DVOJINO ravno v primeru staršev. Medtem ko SSKJ lepo navaja možen primer “med vojno je izgubil oba starša”, SP priporoča “izgubiti oba od staršev”. Dvojino označuje za neknjižno pogojno!