Stari starši koliko pomagate svojim otrokom

Opažam (sem med njimi), da je večina starih staršev svojim otrokom in vnukom vedno na razpolago. Varstvo vnukov, tudi, ko gredo starši sami na večdnevno potovanje, kuhanje, vožnja po dejavnostih… S svojo nizko pokojnino jim večkrat dajo kakšnega stotaka in privarčujejo pri sebi. So skromni, ne privoščijo si dopusta, le najnujnejše. Ste tudi vi med njimi?

Ne vsi.

Stara starsa mojih otrok zivita par km stran, ne kazeta nobenega zanimanja za vnuke, razen ko je kaksna obcinska predstava, da vnuke kazeta drugim upokojencem. Na obisk sta prisla le takrat, ko sta kaj potrebovala (sveza jajca, zelenjavo z vrta). Zdrava sta, penzijo imata visjo, kot midva placo.

V 10 letih niti enkrat samkrat nista bila sama z vnuki. Jih peljala na sprehod, sladoled, izlet. Najvkljub prosnjam otrok.

No, otroci odrascajo. Odnosa s temi starimi starsi ni. Mi se ne trudimo vec, onadva se pa itak nikoli nista.

Ne pustite se seveda izkoriscati, ampak prava srcna pomoc je zlata vredna. Malo casa imamo na voljo za otroke in se manj ga imate stari starsi za vnuje. Dobro ga izkoristimo.

se podpira, življenje gre naprej, seveda se pomaga mladičem. Vsak po svojih zmožnostih in zavesti. Štejejo malenkosti, skupaj so velika stvar. Me je vprašal student v sluzbi kako to, da ne hodim na malico v službi..ker teh 150€ raje porabim za otroka. Je rekel “otrok”: pošteno, razumem!”. Moja mama jima placuje tečaj..270€ skupnega na mesec. Sama bi jima to težje poleg vsega ostalega omogočila.

Seveda pomagava. Najprej sem pomagala hčerki velikokrat da ni bila za vsako figo na bolniški zaradi bolezni oz. viroz pri vnukih ( sedaj že najstniki 16,18). Trenutno pa pomagamo sinu in snahi ( živimo v isti hiši – ločena stanovanja) ena vrtec, druga šola, GŠ 4x tedensko starejša, mala GŠ 1x tedensko, folklora ipd. Kako bi vse to starši uspeli organizirat ( en v službi od 8h do 16h, drugi gre v Ljubljano ob 6h, vrne se ob 17h ali še kasneje)

Včasih je bil delovni čas od 6h do 14h. Ne vem zakaj jim ne bi pomagali, sva z možem še precej aktivna. Tudi skuham velikokrat, predvsem ob nedeljah, da se vsaj takrat dobimo skupaj, se kaj pogovorimo, tamladi imajo pa malo časa s svojimi otroki.

Pomagam otrokom, sedaj že vnukom v mejah normale. Ne bi se odpovedala malici če oni normalno živijo. Večkrat kaj skuham, kam peljem vnuke, nisem pa taxi. Motijo me babice, ki se po pomoći svojim delajo mućenice. Če pomagam to naredim z veseljem in tega ne očitam.

Sem še v službi. Rada pomagam, a ne bi šla čez mejo, da bi morala zato sama pretirano šparat ali bi se mi poznalo na zdravju. Rada popazim predšolskega vnuka za par ur, tudi prespi pri nas ali grem jaz k njemu za kakšen dan. Občasno imamo kosilo pri enih ali drugih, posebej ne kuham. Imajo vse kar dobro organizirano. Vedno sicer prinesem kaj za vnuka in tudi mlada dva kaj pocrkljam, a denarja k sreči ne rabita. Sva jima pa dala zalogaj za začetek skupne poti.

Absolutno.Denarno vsak mesec, če je treba ,popazim vnuke, jim kupim darila za RD, za novo leto, praznujemo RD .Ne kuham pa kosil za vikende, takrat greva sama ven jest…Vikende imava v glavnem zase.Pridejo pa nama pokosit( ker je precej trave okrog hiše, grmovje postrižt, živo mejo…V glavnem- si pomagamo in se  podpiramo.

Moja starša imata super odnos z vnukoma. Ko sta bila mala, sta oče in mama prišla k nam, ko sem ju prosila za varstvo.  Takrat sem imela službo, kjer sem bila včasih teden dni odsotna. Narazen smo 180 km, tako da sta takrat ostala tisti teden ali dva. Na morje otrok  nista vozila, niti dajala denarja, kar niti nismo pričakovali. Jaz sem bila vesela, da sem imela takrat varstvo. Moja mama ima sicer dobro penzijo, ampak jo vseeno jaz zdaj kam povabim..na morje, toplice,. Meni je normalno, da ko odrasteš ti skrbiš za starše  in ne obratno.

Tudi skuham velikokrat, predvsem ob nedeljah, da se vsaj takrat dobimo skupaj, se kaj pogovorimo, tamladi imajo pa malo časa s svojimi otroki.

___________

No ja, pravzaprav čas preživljata (tudi) z vami, namesto da bi ga z otroki tudi malo sama kot družina.

En par starih staršev se ne zanima za otroka. Nekaj smo se trudili s stiki, zdaj pa ne več. Če nočejo pa ni treba.  Drugi par bi bil najraje stalno zraven. Ko sta bila mlada je babica skrbela za njune otroke in živela v isti hiši. Pri nas tako ne bo, za otroka sva se odločila po končani šoli, ob redni zaposlitvi, oba zdrava in odrasla in ne potrebujeva ali želiva vsakodnevnega sodelovanja. Službe sva si prilagodila, da imava kar praktičen  urnik in nista otroka nikoli dolgo sama.  Občasno stara starša pomagata z varstvi, kolikor lahko. Tekati za otroci ne zmoreta. Dvakrat mesečno res potrebujeva varstvo, so pa sodelavci razumevajoči, da so babice že stare in bolne in otroci majhni. Denarna darila so postala problem. Mami reče ne in da kazen, babi prinese bonbončke in zraven še bankovec za vnučka. Potem je mami grda, ko vzame denar ga pospravi, dokler se vedenje ne popravi. Raje vidim da prispevata zraven za članarine, športno opremo, novo kolo, če že želita pomagati. Vnuček bankovec zgubi, uniči ali zamenja za sladkarije.

Imam dva vnuka. Ko sta bila majhna, sem ju večkrat pazila, potem sta šla v vrtec in v šolo. Živijo pa skoraj 30 km stran. Med počitnicami sta pogosto pri nas. Poskrbimo zanju, pri nas tudi spita, peljemo ju na bazen, na sladoled. Sedaj se vidimo samo ob nedeljah, ali pa še to ne. Zrasla sta, sedaj sta lahko tudi že sama. Še vedno pa rada prideta k nam.