Pri prebiranju vaših sporočil dobivam občutek, da vsi zelo sledite novostim in jih tudi prebirate, precej bolj kot kakšne starejše avtorje. Nekaj klasike se sicer še najde. Ok, saj razumem, sodobno je le sodobno. Koliko je resnice na tem? Sama recimo (mogoče tudi zaradi službe, kjer so mi na voljo večinoma starejši naslovi) še nisem prebrala zloglasne Šifre ali HP ali Gospodarja, bom, ko bom …

Ja, jaz sem tudi dobila enak občutek 🙂

Mogoče je pa tako kot pri meni: beremo vse od kraja in za stvari tipa Špelce ali Mladost na stopnicah niti ne povemo, ker se nam zdi samoumevno, da jih vsake toliko spet vzamemo v roke 😀

Resno klasiko pa jaz zadnje čase težko berem – nimam dovolj energije, sploh če cel dan prevajam kakšna navodila za stroje.

Kitty

Tudi meni se zgodi, da po prevajanju kakšnega filozofskega teksta preprosto ne zmorem kake “hude” knjige, čeprav po drugi strani tudi ne morem brati knjig tipa Amanda Quick. Kadar mi odpovedo možgani, vzamem kakšno “B-liga” knjigo, skratka malce lažje, vendar ne butasto (Murakami, Baretić). Razmerje je za zdaj zelo uravnoteženo, nekako 1 : 1. Ponavadi me po kaki lažji knjigi kar zaščemi, da bi prebrala kaj “resnega” – in ko končam to, si zaželim kaj lažjega. Tako nekako se valim …