Stara slovenska preprosta prehrana
Ojla!
Zadnjič sva z možem načela tematiko o velikonočni kulinariki in samemu prazniku… Predvsem me je zanimalo, kaj naj bi se lotila peči ali pa kuhati, da bi imeli tudi doma tisto pravo vzdušje…
In nazadnje sva ugotovila, da s “polnimi ritmi” ne bo uspelo vzdušja niti približno pričarati z jedilnikom!
Preveč bogato hrano imamo ves čas na mizi, da bi bili prazniki praznični tudi v smislu jedilnikov!
In potem sva razmišljala naprej. Ker nam tudi tehtnica že dolgo ni več prijateljica in ker niti pod razno nimamo več nobene pametne ideje “kaj bomo pa danes jedli”, bo treba ubrati novo taktiko.
Ideja: izbor jedi, ki so zadosti hranilne, a hkrati ne preveč kalorične, ki bodo sestavljale vsakodnevne jedilnike med tednom. In potem lahko pride na mizo pravo nedeljsko kosilo, ki bo vsem šlo v slast: goveja juha z rezanci, pečenka, pražen krompir, solata, za sladico pa še jabolčni “štrudl” (vlečeno testo)…
Menim, da bi na tak način lahko rešili kar nekaj težav.
S seznamom 30 do 50 jedi, ki so lahke, sveže (ker jih pač ne kuhamo pogosto), hitro pripravljene (recimo v eni uri) in nekomplicirane (enolončnice in podobno) bi, po mojem mnenju, rešili težave z vsakodnevnim ugotavljanjem, kaj bi kuhali; olajšano bi bilo načrtovanje nakupov živil; prehrana z manj mesa bi bila bolj prijazna do organizma; spet bi se spoprijateljili s tehtnico; hrana ne bi bila več tako velik del življenja; osvežila bi se zakladnica jedilnikov, ki so jih sestavljale naše prednice (ja, tudi predniki)…
In poleg tega bi tudi praznični jedilniki postali spet nekaj posebnega…
Kaj pravite?
Moram se zakopati v skladovnice receptov, ki so pri hiši in izbrskati recepte, ki bodo ustrezali navedenim kriterijem.
Vesela bom pa tudi vaših idej!
LP!
Gordy
Dobro jutro!
Ja , strinjam se s teboj. Tako polne ritke imamo vsega, da je groza.
Ob vikendih pride hči iz Ljubljane in vedno jo vprašam, kaj bi rada jedla. Vedno mi odgovori: kaj preprostega, če se le da , brez mesa. Ni dolgo nazaj, ko je ena študentka pisala , kako slabo je v času študija, kako je drago. Moja pa pravi, da ima poln želodec mesa in omak, da je vse skupaj dobro, le vse je tako “industrijsko”.
In potem ob sobotah “mlatimo” špinačo, kolerabo v zosu, repo in žgance, zelje z ajdovo kašo, ričet, krompirjev golaž….in paše vsem. Tudi doma ne morem med tednom “normalno” kuhati, saj imam premalo časa. Najlazje je speči meso , najmanj časa vzame…No ja, saj se trudim, razne obare in juhce kuham, pa pozimi poizkušam čim večkrat narediti jedi iz zelja in repe…pa vendar…koliko stvari bi lahko skuhala, če bi imela več časa…
Lep dan…
S tem, da imamo polne riti vsega, se absolutno strinjam. In to s prazniki samo še potenciramo.
Kar se tiče vsakodnevne prehrane sama nekako nimam problema. Kuham vsak dan, priprava kosila pa mi redko vzame več kot pol ure. Ker nisva kakšna strašna mesojedca pojeva veliko zelenjave na vse mogoče načine. Tudi riž in testenine ti ne vzamejo veliko časa in tudi težka hrana ni. Zadnje čase zaradi pomanjkanja časa prakticiram to, da en dan kuham za tisti dan in istočasno še kakšno jed na žlico za naslednji dan (običajno pospravljanje hladilnika), ki jo potem samo pogrejem. Tako prihranim precej časa.
Je pa dostikrat res tako, da prideš iz službe sestradan, potem se pa na brzino preveč naješ in nisi več za nobeno rabo.
Sama si že od novembra vsak dan zapisujem jedilnik. In kadar nimam ideje, malo pogledam za nazaj, pa je. In ugotavljam, da jeva zelo pestro.
Hej!
Kuham veliko preprostega domacega. Njbolj sva z mozem zadovoljna, ko
“vstaneva od mize” z obcutkom, da je v zelodcu prostora se za grizljaj
preproste sladice. Sama vedno cutim razliko, ce jem doma ali kje drugje.
Cutim se obtezena, zejna…
Za normalno kosilo ne porabim veliko casa ( izjema, ko imam goste).
Marsikdaj mi je dovolj pol ure tudi za kvaliteten obrok. Zelenjava, riz, testenine,…se v tem casu skuhajo. Seveda si kaj pripravim tudi zvecer, da drugi dan samo dokoncam ( juha, strocnice, zitarice…)
Imam rada polento, zgance…Nekako mi je tudi v navadi, da enkrat tedensko v spomin na noni, mamo skuham kaj iz njihovega jedilnika.
Prav poseben uzitek:)))
Da pa imamo vsega prevec in ne obcutimo tistega pricakovanja praznicnih kosil, je na zalost res. V casih mojega otrostva je bilo to pricakovanje carobno, vznemirljivo:) Gospodinje so se bale, ali bo vse v redu izpadlo…In je; bilo je takooo dobro:))), ker so bile te jedi redkokdaj na mizi.
Lep dan Babi
ce malo pomislim, se mi zdi,da jemo dokaj zdravo in “normalno”. konzerviranih stvari nikoli, v zadnjem casu nam je nekako “upadla” zelja po mesu…s tem torej ne pretiravamo. pravzaprav nismo bili nikoli kaksni grozni mesoljubci /jaz sploh ne/. vsi imamo radi zelenjavo-v vseh oblikah.,ribe,morske stvari nasploh….sladke stvari imamo radi-tukaj “vodi” moz :)) vcasih so obdobja,ko tega “gre” vec…ni pa to stalna praksa.
ne morem niti reci,da bi bilo po praznikih potrebno kaksno “ciscenje”. tudi praznicni meniji so precej podobni ostalim. mogoce imam/o/ sreco, da smo ravno taki “skup prileteli” :)) !?
verjetno se je pa treba zamisliti,ce clovek ugotovi,da “base” kar naprej prevec kaloricno in mastno hrano,hitro pripravljeno hrano,konzerve in ogromno sladic. ne samo zaradi problemov s tehtnico,predvsem zaradi zdravja…!? petra
Ker imam v tednu velike probleme s kuhanjem: malo časa in vse mora počakat še kako uro, da bodo vsi domov prilezli ( deljen urnik, kosimo vsak zase) je hrana v tednu dokaj preprosta z malo mesa, zato skušam to malo nadoknaditi v vikendih. V celem tednu ne porabim največkrat niti kg mesa za petčlansko družino. Malo več ga porabim le, ko je v nedeljo pečenka (kilska), ki pa jo potem jemo še dva dni. Nismo ravno mesoljubci, a brez mesa nekaj pogrešamo ( ne vsak dan). Vsaj dva dni v tednu je na mizi enolončnica ( jo skuham enkrat za dva dni), enkrat riž ( z omako od pečenke, piščanca, škampi…) enkrat pašta ( šalša, ragu, tuna, jajce…), ostalo pa bolj improviziram (golaž s polento, grah s klobaso, juha in meso iz juhe, krompir v kozici s čebulo, pire s polpeti v omaki, tortelini z zrezki v omaki….). Zato se v nedeljah potrudim in naredim kompletno kosilo (seveda kaj ostane še vsaj za en dan). V soboto pa je kosilo tako, da je narejeno na hitro (pohano in pomfri, jetrca..) take stvari, ki se jih poje takoj in jih ni mogoče pogrevati.
Za praznike naredimo kakšno tipično jed in še malo boljše nedeljsko kosilo, ki ga potem pospravljamo še par dni, ni pa nekih prenajedanj.
Zdravo!
Pri nas kuham skoraj vedno za dan vnaprej. Ker moji niso ravno ljubitelji ne zelenjave, razen kislega zelja in solate, ne mesa, je včasih to “živ obup”. Večkrat pripravim na pol in potem ostali, ko se zberejo, dokončajo, saj sama pridem zadnja domov. Tako smo imeli na primer včeraj ciganski fižol – omako sem naredila zvečer, potem so dodali le fižol. Večkrat pripravim kaj v jena posodi, da dajo le v pečico za kakšne pol ure. K sreči tudi ljubitelji krompirja nismo, saj je najbolj pomembno, da je kruh pri roki. Tudi polenta tekne, ki pa res tudi na hitro skuhana. Mlajši obožuje špagete in še to le prelite s kečapom. Njega se tako najlažje in najhitreje “znebim”.
LP
Že prej sem pisala, da sem se pred dvema letoma odločila iti v boj s kg:)
In to samo na račun pravilne prehrane. Ne bom rekla, da je 100% vse “po regelcih”, a vsekakor je pestra in uspeva. Od takrat je bila pri meni tudi želja po električnem žaru, da bi, namesto v mali žar ponvi, lahko vse naenkrat spekla.
Jemo vse a, če mesa ni, se nihče ne pritožuje. Najraje popečem na el. žaru meso (samo osnovne začimbe), bučke malancane, čebulo, .. odvisno od letnega časa. Krompir smo skoraj ukinili. Kadar smo res pri volji, jemo samo črn (ržen) kruh, drugače polnozrnatega, velikokrat ga pa tudi po par dni ne pojemo nič. Od salame najraje kraški pršut, nobene suhe salame. Mlečni izdelki so vsakodnevno, otrok ima najraje jagodne variante, jaz navadne:) Mleko mi je najboljše 0,5 …
Testenine temne (graham ipd), riž neoluščen.
Včasih mi kdo reče, če nič ne kupujemo in kuhamo:))) Pa je to ravno nasprotno:) Mi skoz jemo:) najmanj 5x na dan:)
A sem ukinila pohanje, smetanove omake, omake na sploh, moko uporabljam za vzorec, … pa nam nič ne manjka:)
No, tako drastično zoprna nisem – nekako v enem mesecu jemo 3 tedne tisto, kar naj bi bilo dobro, en teden se pa pustimo še vedno razvajati:)))
Pri nas so praznični obedi res praznični:)))) Pa nedeljska kosila res nedeljska – zato takrat ponavadi še moje starše povabim:) Da nas je več, ki uživamo!
Doma nismo verni in zato niti ni nevem kakšnega pričakovanja večine praznikov. Ampak kljub temu je novoletna večerja vedno nekaj tako posebnega – vedno nekaj preprostega ampak tako njam. Pa imam vsi vsega dovolj ampak vzdušje pričara tisto pričakovanje in potica, ki se peče še vedno tako omamno diši. 🙂
A vam je že kdo danes rekel, da ste zlate?
Že zadnjič sem rekla, da bom pregledala kuharice in vse tiste zapiske z recepti in poiskala skupaj nekaj lahke hrane, ki bo pomagala pri sestavi jedilnikov, a kaj ko ni časa! Gužva tu, gužva tam, čaka me gora perila, ravno sem si vzela nekoliko pavze med sesanjem…
In moram se vam zahvaliti! Vedno polne idej in nasvetov ste hitrejše kot moja glava, ki že ne vem več, kje se me drži…
Hvala vam! Hvala, da ste!
Pa lep večer )))
LP!
Gordy
Forum je zaprt za komentiranje.