SREČANJE SAMSKIH MONOVCEV ;)

Oj!

Mogoče ne bi bilo slabo, da se samski na MON-u organizirajo na kakšnem prednovoletnem kuhanem vinčku, in tako stkajo nove prijateljske vezi.

Kdo od nas pa ve…kje se skriva njegova duša dvojčica? Mogoče trenutno leti z letalom na Jamajko…mogoče ravno menja olje v avtu…mogoče ravno pripravlja bilanco stanja…mogoče pa ravno bere ta post in si misli, kaj pa če bi se sam/-a udeležil/-a tega srečanja MONOVCEV? 😉

Ste kdaj tako razmišljali samski? 😉

Ne, o tem pa res nisem razmišljal. Kuhanca ob Ljubljanici si bom že privoščil, ampak v družbi svojih prijateljev.

No, ta post je bil dan samo v premislek tistim, ki so samski, ki se tako radi med seboj dopisujejo in ki jih ni ravno malo in tudi zato, da lažje premostijo zadrego, v kolikor je imajo, da se spoznajo v dva para oči. 😉

Ja, razumem kam meriš, ampak moje izkušnje z ženskami z interneta so, da so zelo glasne na spletu, ko bi bilo treba storit korak dalje, pa so teoretičarke, ki bi spoznavanje prelagale vedno dlje v prihodnost. Meni se s tem ne ljubi več ukvarjati in se več mesecev dogovarjat s kakšno, d abi mogoče šla na pijačo.

zadnja stvar o kateri bi razmišljal, ko bi letel z letalom na jamajko je, da bi se udeležil kakšnega srečanja monovcev, razen, če bi bilo na Jamjki))

če smem še predlagati uvodno pesem srečanja samskih)

mariborčan,

popolnoma te razumem. Ko sem bila jaz na Facebooku sem se pol leta dopisovala z nekim moškim, ki je bil ful fajn. Po teh 6 mesecih, prvič v svojem življenju, sem se pa le odločila, da tega tipa osebno lahko spoznam, saj sem dobila kar precejšnje zaupanje v njega.

Ko sva se dobila na tisti kavi, je seboj pripeljal še mamo in sestro in prvo kar je rekel ko me je zagledal: mami, sestra, no to je “X”, kakšna se vam zdi? Misliiimmm halllooo?

Sprva me je začela oblivati rdečica, ampak čez 3 sekunde sem se začela tako smejati, bolj sebi kot njim, saj kaj takega pa res niti v sanjah nisem pričakovala. No, ta kavica je trajala pol ure, ker sem se z izgovorom izmuznila, da je pač nekaj izrednega vmes prišlo. Po nekaj klicih, sem mu razložila, da žal v realnosti, ni tako, kot sem ne pričakovala, ampak si želela….itn.

A vse moje 4 prijateljice, ki so preko interneta spoznale tipa, so še danes z njimi. 😉

Ne vem, mislim, da pravo osebo sicer lahko spoznaš preko interneta, ampak v relaciji z menoj, mora biti oseba 30+ let stara, ko tudi ta oseba ve kaj hoče in tudi tej osebi ni do tragi-komedij ampak do resničnega prijateljstva, potem pa naj se zgodi kaj več ali ne.

Flashgordon,

če bi se brezglavo zaljubil v kakšno monovko, bi četudi na poti na Jamajko, bi pa sigurno kakšna misel smuknila tudi k njej! 😉

Hahahahahaha…no, lahko bi dal kaj bolj romantičnega, kar srca otaja od tega mraza 😉

če bi se res brezglavo zaljubil, potem sploh ne bi šel na Jamajko, če pa že, pa ne bi bil sam ))

če bi se res brezglavo zaljubil, potem sploh ne bi šel na Jamajko, če pa že, pa ne bi bil sam ))[/quote]

Potem pa bi bila tista oseba, v katero bi bil brezglavo zaljubljen, res najsrečnejše dekle na tem svetu 😉

če bi se res brezglavo zaljubil, potem sploh ne bi šel na Jamajko, če pa že, pa ne bi bil sam ))[/quote]

Potem pa bi bila tista oseba, v katero bi bil brezglavo zaljubljen, res najsrečnejše dekle na tem svetu ;)[/quote]
zaljubljenost je ko pijanost, dokler traja je fajn, ko pa mine pa ponavadi glava boli))

Zdaj sem se pa tako zasmejal, da me je sodelavka debelo pogledala.

hahahaahahahaha

svašta

Ne bi se bolj mogla strinjati s teboj.

Edini pregovor, ki pa res drži, ko ljubezen mine in za seboj pusti tudi svoje bolečine pa je:

“Na svetu ni bolečine tistega spomina, ki je čas ne bi izbrisal”, in to velja tudi v ljubezni…

NI RES!

Zdaj sem se pa tako zasmejal, da me je sodelavka debelo pogledala.

hahahaahahahaha

svašta[/quote]

Verjamem, ker koliko sem se šele jaz smejala, da sta njegova mama in sestra me pomoje že itak označile za ukrep prisilnega jopiča.
Jaz pa sem itak mislila, da je to pomota in da samo sanjam…klinc, pa so bile preveč smešne sanje, da me je smeh zbudil. 😉

Ja, to je bil najbolj glup “zmenek”, ki ga še kot najstnica nisem doživela! Ampak, kaj bi bilo življenje, če se mu ne bi tudi kdaj nasmejali, a ne? 😉

Tako da…ja, če bom kdaj koga preko interneta spoznala…mu bom morala dati pogoj za kavo: prosim pridi brez mamice, atija, dedija, babice, sestre, brata… ;)))))))))))))

absolutno, še vedno velja, zemlja vse ven potegne))

6 mesecev nekoga maltretirat po internetu, preden ga srečaš??? Potem pa se čudiš.

Moški 111 mogoče drugače gledaš, izhajajoč iz svojih izkušenj. Popolnoma razumem, da v kolikor se človeku v ljubezni godijo res nehumane podlosti, psihične in celo fizične bolečine in ostale travme, morda to ni res, toda vse dokler človek iz sebe tega “ne izbriše”, kar res lahko traja ne samo leta, ampak tudi desetletja…toda čez čas človek ugotovi, da spomin res ostane, toda tista bolečina pred 20-30 leti izbledi, čeprav neka “zaceljena rana” le ostane…

Tako kot je Flashordon rekel zemlje vse ven potegne…

A to naj bi pomenilo, da sem jaz njega maltretirala, da je moral s seboj pripeljati varnostnike – mamo in sestro? ;)))

Hipoteticna situacija: da ti umre najpomembnejsa oseba. Koliko casa bos zalovala?
Dan, mesec, leto, deset LET, celo zivljenje. NE MECI VSE V ISTI KOS, KER NISMO VSI ISTI.
Tisti ki te bo pozabil, ni vreden tvojega casa. Razen ce si ista.

če ti umre najpomebnejša oseba, ne moreš žalovati, preprosto, najpomembnejša oseba si vedno ti sam, torej? ti moški preveč dramatiziraš

To definitivno velja glede smrti najpomembnejše osebe.

Sicer pa nikogar ne mečem v isti koš. Vsak pri sebi ve kaj pri njemu velja, ne glede kaj o temu meni nekdo drug.

In ja, zopet se strinjam s teboj, nihče ni vreden našega časa, ki nas potem pozabi…

To je precej egoistična trditev. Kajti tisti, ki ljubi, bi bil srečen, da si opomoreš in živiš naprej… in znova ljubiš. Drugače (saj si vendar z drugim človekom), a še vedno lahko močno ljubiš. In to še zdaleč ni pozabiti nekoga, ki si ga ljubil in bo za vedno v tvojem srcu.

A to naj bi pomenilo, da sem jaz njega maltretirala, da je moral s seboj pripeljati varnostnike – mamo in sestro? ;)))[/quote]

Tako nekako. 🙂 Pol leta štrik nastavljaš. Dobr da se te je rešil… 🙂

To je precej egoistična trditev. Kajti tisti, ki ljubi, bi bil srečen, da si opomoreš in živiš naprej… in znova ljubiš. Drugače (saj si vendar z drugim človekom), a še vedno lahko močno ljubiš. In to še zdaleč ni pozabiti nekoga, ki si ga ljubil in bo za vedno v tvojem srcu.[/quote]
ti si šele zakomplicirala vse skupaj))