Sram me je zaradi noseče sestre

Res te je lahko sram. Tako omejene osebe p ze dolgo ne. Zapusa sploh nisem mogla brati di ko ca. tvoja sestra se mi smili, ker ima tako bolano in debilno sestro. Upam da ti nisi mati. Bruh.

Kaj te briga!

Njeno življenje. Če lahko, ji pomagaj, če kaj potrebuje, drugače pa jo pusti na miru. Ali hodiš v njenih čevljih in po njeni poti? Verjetno ne. Torej??

Eni morate pa čisto povsod svoj nos vtaknit.

Ne morem, da ne bi mimo te teme. Pri svojih 35 letih se z možem že 8 let mučiva za otroka, dala skozi vse možne preiskave, operacije, vse Ivf, zdaj si sama plačujeva, psihično in fizično utrujena od želje po otroku. Vzrok neplodnosti neznan. In ker verjameva da se bo zgodilo pa če bo to pri 47 bova naj srečnejša na tem planetu. In potem berem take cvetke kot si ti sestra… Če kaj… Mora tvoja sestra takoj tebe odstraniti iz svojega življenja pa bo njena nosečnost takoj potekala brez problema. Si pomislila da si je otroka želela? Ne obsojaj dokler ne veš vsega,ker verjamem da ti ni povedala cele zgodbe.

Njej pa vse čestitke na tem svetu!!

Vi zategnjini slovenci pa vaši 2000 let stari “krščanski običaji”.

Pa kaj če je pozno zanosila – a je prva taka? Je takšno dejanje kaznivo? In kaj potem, če je mati samohranilka? Kolk jih je samohranik in samohranilcev v tej državi pa uspejo marsikaj dosežt kar “popolne družine” nemorjo.

Tvoja sestra ne rabi pridig, rajši se veseli nečaka ali nečakinje.

Avtorca te teme je en navaden pofl, žal. Zataknjena v prejšnjem stoletju.

Itak da je tema provokacija, ampak na “Ni naravno” pa moram odgovoriti. Dragi moj, če bi narava želela, da rojevamo samo med 23 in 33 letom, potem bi tako tudi naštimala naše jajčnike in ostale rodilne organe. Tako pa je popolnoma naravno, da ženska zanosi v celotni rodni dobi, kajti tako nas je narava naredila in takrat pač lahko zanosimo. Ali zanosimo ali ne, je pa druga zgodba, ampak očitno pri nekaterih zelo naravno, da zanosijo pri 15ih, pri nekaterih pa, da pri 47ih.

Predlagam ti, da malo ponoviš biologijo, pa še kaj, ker ne samo, da si glupa s temi namišljenimi temami in ves čas istim izrazoslovjem in načinom pisanja, temveč se dodatno smešiš z dostavki, ki jasno izkazujejo tvoj neumnost in nerazgledanost.

Ni naravno my ass. Ni naravno, da si idiot, to pa najbrž res.

Pri teh letih in prvi otrok, pa še samohranilka, bog ji pomagaj.

Mučno je kvečjemu otrokom, ki imajo mlade starše, ki ne zdržijo skupaj skupaj niti do 2. otrokovega rojstnega dneva. Ki imajo mlade bluzatorke zafiksane starše, da mora socialna vsak teden posredovat. Ki imajo matere, ki hodijo pijane z žurov domov, vzgajaj jih pa babice. Ki imajo mlade matere, ki jim domov vlačijo vsake pol leta druge ljubčke, na roditeljske pa pridejo oblečene kot da so  prodajalke ljubezni. Ja, takšne otroke je pa res sram in jim je mučno. Sem jih videl že precej, tudi v času mojega otroštva.

Mučno je vsakemu otroku, ki ima starše, ki hočejo bit njegovi prijatelji in se otročje obnašajo. Ali pa starše, ki so jih imeli zelo mladi, v srednji šoli in bili nekompetentni poskrbet zanje. No, tisti pri 20 niso kaj dosti boljši. Večina. Otrok od starša pričakuje samo to, da bo njegov starš, da bo znal poskrbeti zanj, da se bo lahko zanesel nanj. Samo to.  Rabi ljubečo mater ne manekenko z modne piste.

In ja, je res, dokler je ženska plodna, je plodna in lahko rojeva. Simpl kot pasulj.

Zate je najbrž ekstremno naporno to matranje za otroka? a sta probala tudi teste, če se mogoče vidva s partnerjem biološko ne ujemata in bi lahko zanosila s semenom drugega moškega? Kaj pa nadomestno materinstvo?

Nadomestno materinstvo pri nas ni možno, poleg tega je to rešitev za tiste, ki lahko zanosijo, a ne morejo donosit (ponavljajoči splavi) Če niti do oploditve ne pride (verjetno sta že dala skozi tudi ICSI postopek), ti nadomestna maternica nič ne koristi. Še največ možnosti imaš z darovanim zarodkom (delajo na češkem, je dokaj ugodno in enostavno), a otrok potem biološko ni tvoj.

@Marica, kako je šlo na IVF? Je bilo dovolj, jajčec, so se lepo oplodila in razvila do blastociste, ali je bilo pod pričakovanji? Si menjala protokol, zdravnike, center? Kot je rekel A.: Blaznost je vedno znova in znova ponavljati isto stvar in pričakovati drugačne rezultate.

Govorim iz lastne izkušnje. Srečno!

Jaz imam 49 let in ni šans, da bila sposobna fizično in psihično imet malo dete, nimam več toliko energije, toleranca in potrpljenje sta se občutno znižali. In verjamem, da ta bodoča mamica ravno ne kipi in cveti od tega. Želim ji vse dobro, tebi avtorica pa zdaj je kaj je in se sprijazni, bodi dobra teta in sestra.

Ker TI ne zmoreš, to velja za vse ženske? Jaz sem 45, imam 10-letnika, 6-letnika in 3-letnico in zmorem brez problema. Nikoli mi ni težko, tudi takrat, ko je težko. Ker cenim, kar imam in uživam v vsakem trenutku. Ene pač zmoremo.

Oh ja. Če nimaš drugih problemov, si najsrečnejši človek na svetu.  Samo, da ti tega ne veš, ker si zatežena v glavi. Blagor tistemu, ki te je zamudil.

ja ti zmoreš…. počakaj še nekaj let in se takrat zamisli, da imaš prvega otroka. Kot drugo srčno upam, da tvoj prvi otrok ne bo prevzel dosti tvojih obveznosti…pa če tak pogledam ti boš imela pomoč od starejšega otroka, verjetno imaš tudi od moža ta bodoča mama bo sama za vse…jaz sem se v tvojih letih tudi bolje počutila žal pa gre vse počasi navzdol…

Si nevredna sestre, namesto, da ji privoščiš in jo podpreš se zgražaš, sram te je lahko, po moje si sestra želi otroka in bo dobra mamica ne glede na leta, lahko bi se veselila z njo in ji po svojih moćeh pomagala, saj boš teta postala, ti pa jo kritiziraš res grdo od tebe.

Najprej pometi pred svojim pragom, pa te tudi noseca sestra ne bo vec motla. S spostovanjem!

Mene bi bilo tudi.

Pri 45. sem se tudi sama počutila skoraj kot pri 25. Komot bi imela še dojenčka. Veliko sem športala, razmišljala o trekkingu, precej smo hodili naokoli. Pri 50.  in malo čez pa precej napornejša služba, bolezen staršev, selitev, mena, nato izgorelosti. V kratkem času se je vse postavilo na glavo. Z leti je človek manj prilagodljiv in če se ti veliko sprememb zgodi v kratkem v mladih letih, telo in psiha to lažje preneseta. Če se ti pa to zgodi pri 50., ko je blizu že mena, je pa vse skupaj težje. Saj takrat zmoreš, ker moraš, a telo potem odreagira na drug način. Če bi takrat imela majhnega otroka, ne bi imel kaj dosti od mene, tako pa mi je bil že skoraj odrasel otrok v tistem času že v pomoč.