Vem, da se slovnična pravila s časom spreminjajo. Zanima me, ali se kdo spomni, ali je bilo pravilo, da se otroci sklanjajo v mestniku “pri otrocih” in v orodniku “z otroki”, v zadnjih 20 letih spremenjeno?

Zadnjič smo se v službi pogovarjali, da nas veliko dela napako, da namesto “z otroki” rečemo “z otroci”. Nekdo je prepričano trdil, da je to zato, ker so nas v osnovni šoli tako učili in da se je pravilo moralo enkrat kasneje spremeniti.

Sama se ne spominjam, kaj so nas učili v osnovni šoli (to bi bilo eventualno lahko celo narobe), ampak kljub temu, da drugače ne delam slovničnih napak in se te napake zavedam, nikakor ne morem redno uporabljati “z otroki”. Je možno, da so nas res učili drugače, pa imam zato tako globoko zakoreninjeno napako?

LP

Mislim, da se to pravilo ni spreminjalo in da so tudi v osnovni šoli “od nekdaj” učili “z otroki”. Koliko se kdo spomni snovi iz OŠ, je pa seveda popolnoma drugo vprašanje – kar malo povprašajte za formulo ploščine ali obsega kroga, in rezultat bo osupljiv.

To zamenjevanje z otroci/otroki je res pogosto, saj ni čudno. Jaz tega nikoli nisem dobro vedel, dokler nisem nekje slišal, da si pomagaš s stavkom “Z otroKi je Križ”.

Slovnična pravila se res s časom spreminjajo in ni rečeno, da ne bo nekoč zaradi poenostavljanja “uzakonjeno” sklanjanje “z otroci”.

Sklanjanje pa si lahko vedno pogledate na
Najbolje si je dati stran med Priljubljene/Favorites.

Hvala Filip, saj stran imam med priljubljenimi in jo uporabljam. Ampak da nikoli iz prve nisem sposobna reči “z otroki” me pa jezi. Bi me verjetno manj, če bi imela izgovor, da so mi napačno verzijo vcepili v šoli in je pač ostala vcepljena. Mi je namreč večina slovnice ostala močno vcepljena še od tedaj.

A ja, jaz pa imam otroke po abecedi: 5. sklon je pri otroCih, nato sledi 6. sklon: z otroKi (c je po abecedi pač prej kot k).

LP

Meni tudi tale stavek “z otroki je križ” ni bil prav nič jasen, ko sem ga prvič slišala (od kolegice na faksu). Smešno, tako način pomnenja kot sama trditev. Sploh ker predvidevam, da jim je to povedala (po možnosti starejša) učiteljica v šoli. No, bo že vedela, ima izkušnje. 🙂

spela napisal:

> Meni tudi tale stavek “z otroki je križ” ni bil prav nič jasen,
> ko sem ga prvič slišala (od kolegice na faksu). Smešno, tako
> način pomnenja kot sama trditev.

Pa obenem povsem resnično. In učinkovito za pomnjenje, bistveno bolj od “abecednega sistema”, bi rekel.

Meni se zdi smešno, še bolj pa bedno tisto, da pred kikerkodače vejica skače. Bedno zato, ker sploh ni res.

No, načini pomnjenja so hecni:

Cene češnje že še je, O prehaja v E.

Ali pa:

Ta suhi škafec pušča.

Meni so vsi takšni sistemi pomnenja smešni, ne morem pomagati. 🙂

Filip napisal:

> spela napisal:
>
> > Meni tudi tale stavek “z otroki je križ” ni bil prav nič

>
> Meni se zdi smešno, še bolj pa bedno tisto, da pred kikerkodače
> vejica skače. Bedno zato, ker sploh ni res.

Ok, vročina je naredila svoje 🙂 Ne razumem; lahko razložiš, prosim, Filip?

Jana!

Mislim, da je Filip s tem “pred kikerkodače vejica skače” mislil na “pravilo”, ki pravi, da pred vezniki ki, ker, ko, da in če zmeraj stoji vejica, kar pa ni vedno res.

Je tako, Filip? 🙂

Lep večer!

Točno to :))

Prevečkrat namreč vidim primere, ko dajejo vejico tja, kjer ji ni mesta, ker-ki-ko-da-če so jih pač tako učili.

Podobno, kot je mene nekaj tajnica v podjetju, kjer sem bila na študentskem delu (in sem si, če sem že morala prepisovati dopise, vzela “pravico”, da jih slovnično popravim), hotela na vsak način prepričati, da pred in ni nikoli vejice. Sva se skregali skoraj vsak dan. 🙂

Prosim za primere za “ki, ker, ko, če”, ko pred njimi ni vejice 🙂 Vročina namreč noče popustit!

Želim si, da bi vročina popustila in da bi začelo deževati.

Za vsakim če pa res ni vejice 😉
Vroče je ko pes 😉

Ko je tako vroče in če nimam pametne motivacije, se mi komaj da kaj migati . 🙂

No, najbrž pa po vsem manjka še vejica pred in. :)))

Po moje je sicer imel Filip v mislih, da se da na podlagi tega verza zmotno potegniti sklep, da drugje pa ni vejice. Ampak bom vseeno dala primer: Odšel je ne, da bi povedal, kam. 🙂 (vejica je namerno postavljena napačno, zaradi ilustracije)

No, ko smo že pri sistemih pomnjenja. Moja osebna pomoč, ko si je bilo treba zapomniti, da je treba pred besedami, ki se začnejo na k in g, uporabiti h, je – “kg” kot kratica za kilogram. Resda vse skupaj ni ovito v kak bolj ali manj nesmiseln stavek, ampak meni je pomagalo.

Sploh je pa s tem tako, da ti še najbolj pomaga to, kar izumiš sam. Tistega stavka s češnjami si ne bi mogla zapomniti, pa če bi bilo od tega odvisno moje življenje 🙂