Spoznavam same moške, ki so še slabši kot bivši mož
Pa sem mislila kako je mož obupen, porazen,sedaj pa spoznavam, da so bili vsi, ki sem jih spoznala, v bistvu še slabši od njega. Očitno sem imela preveč idealne predstave. Zanima me, je katera obžalovala ločitev? Ločena sem 5 let, imam 45 let, 2 otroka, imam kar težko bolezen, ki me bo z leti oropala mobilnosti in počasi obupujem, da bom kadarkoli kakšnega spoznala.
Problem je, da si imela idealno predstavo. Moja prijateljica je tudi mislila, da bo spoznala pravega, sorodno dušo takoj po ločitvi. V resnici je treba trnovo pot prehoditi, vsaj tako je v večini, nekaj se moraš naučiti iz pretekle veze, predelati neko izkušnjo. Res ne poznam nikgar, ki bi v prvo spoznal pravega. Prijateljica je spoznala pravega po 12 letih po ločitvi. Dolga doba, ne ?
Ja, zna bit kar res. In še ustrašijo se verjetno, ko jim pove, bolezen in da bo kmalu ostala lahko nemobilna. Razen če nima ene par 100.000 na računu – potem bodo pa že plesali okoli nje (daj-dam) :))))
Moški po razvezah in rzhodih iščejo predvem dober seks, mobilnost, lahkotnost, živahnost patnerke , neobremenjenost, nasmejanost, nezagrenjenost, sprostitev – zaradi pomanjkanja tega so se namreč tudi ločili 🙂
Bo morala znižat ideale in kriterije, žal. Ali pa bo ostala sama in se potolažila s kakšnim občasnežem, če ji je seveda še do intime. Čutvena navezanost bo pa težka. Vsak pri teh letih ima namreč za seboj določeno “kilometrino, zrelost, izkušnje – zavoro za stvari, katerih se izgoniti.
Draga vrstnica, glavo gor!
Kot prvo si iz stalisca biologije superiotnejsega spola, kar ti omogoca da si v vlogi tistega, ki izbira partneja. Zato oci na peclje in previdno izbrat!
Kot drugo, problem nikakor ni v tebi ali tvojih predstavah. Problem so samski moski tvoje generacije ali starejsi. Na zalost opazam da taksni primerki v samski razlicici postajajo cedalje bolj zagrenjeni starcki, kar pa, roko na srce, resnicno ne potrebujes za partnera.
Moj nasvet je da se malo obrnes po mlajsih od sebe. Tudi takih, ki so 15 let mlajsi. So prilagodljivejsi, cutnejsi in tudi bistveno prijetnejsi in tudi bolj spostljivi kot partnerji.
Srecno!
Življenje ti ponudi nekaj, ti sprejmeš ali ne. Ampak moraš vedeti kaj točno sploh hočeš. Pa dokler ne pride mr. pravi ne sklepaš kompromisov. Če vidiš, da ni greš dalje, se ne spuščaš čustveno ali spolno v odnos. Četudi čakaš leta in leta. Meni se je takšen pristoo “obrestoval”. Samo enkrat se živi, verjemi, da boljše, da si sama kot pa z moškim, za katerega že v štartu veš, da ni zate.
Avtorica, moja kolegica z MS se je tudi ločila od moža, ne glede na to, da je vedela, da to lahko prinaša poslabšanje bolezni. Danes je srečna z drugim moškim, bolezen pa je stabilna. Ko najdeš pravega moškega, to ne bo nobena ovira za pristen odnos, pomoč itd.
Povzetek napak žensk:
1. nočejo čakati (pomemben je dolgoročen pogled nad 10 let),
2. se pustijo zamotiti pri čakanju na pravega (avanture…),
3. se ne zavedajo vrednosti življenje in kvalitetnega odnosa (ena izmed treh najpomembnejših življenjskih odločitev).
Odrasti je treba, potem se tudi prava oseba najde. Simpl kot kruh.
Oprosti, ker bom kruta, ampak nekdo ti mora povedati – če nisi povsem zdrava in boš s čsom postala invalid, je težko, da boš dobila privlačnega, delovno uspešnega ali socialno odprtega moškega. Ne pri tej starosti, ne z tako boleznijo, ne z otroci za seboj. Če so moški pri teh letih samski, so bodisi, ker imajo polno zasedeno življenje, ker so žrebci, ki iščejo in iščejo, moški, ki iščejo nadomestno mamo, ali moški ki so bili poročeni in ne želijo težav.
Namesto, da iščeš moškega, s katerim bi lahko živela in bi te vzdrževal, si začni urejat življenje, da boš ti lažje živela, sploh, če veš, da boš postala nemobilna. Pričakovat, da bodo otroci to počeli zate, je sebično. Oni imajo svoje življenje in si ga morajo ustvarit. Pomagat, ok. Delat namesto tebe pa sorry ne.
Skratka ne išči partnerja, ker ga boš težko našla. Če že iščeš, išči prijatelja ali prijateljico, s katerim oz. katero lahko preživiš čas, se pogovarjaš in izliješ svoje probleme ter poslušaš njihove. Prični si urejat stvari, da ne bo potem težav, če že veš, da boš nemobilna. Poskrbi, da bo pridobitev invalidske potekala brez težav (info, papirji ipd.), prostor si preuredi, da se boš lahko gibala po stanovanju ali poišči stanovanje, kamor boš lahko šla živet, kjer skrbijo za nemobilne ljudi.
Meni se pa ne zdi nic cudnega kar pravi svgofica. Zakaj? Ker pri 20-ih lahko izviras. Pri 45-ih in z otroci in se boleznijo pa izredno tezko. Veliko moskih pri teh letih je aporocenih , nekaj locenih. Ko si star 20 let, dosti manj kompliciras, imas nizje kriterije. Ko si star 45 let si bolj zahteven in nisi pripravljen na vsako vezo. Jaz sem sicer porocena ampak iskreno ce bi bila sedaj sama, ne vem ce bi se kdaj koga spoznala. Mi noben ni vsec.
Niti pod razno ne mislim znizevati kriterijev, ji jih imam. Ste zmesani?!? Iscem sorodno duso in ne nekoga, s katerim nisva za skupaj, samo zato, da ne bom sama. Draga locenka, ne obupaj nikoli, zacni se zelo ceniti, delaj na svoji karizmi. Poznam dekle, ki je tetraplegik od 4.leta….v Ljubljano prisla studirat, stanovala v Studentu, dokoncala FF, sama zivi, pomaga ji asistenca, da jo zjutraj zrihtajo. Sama si sluzi denar in predvsem- Ima partnerja. JA. Pa na Yt si lahko pogledate ogtomno tega:invalid, porocen, pa se otroke je dobil(a)…. Vse se da. Samo ne brat tehle spodnjih komwntarjev…
Avtorica – ko bo ločitev pri meni uradna na papirju ( traja že 15 mesecev, pa se še nič sploh na sodiščih ni pričelo), se nikakor ne mislim zapletati s slovenskimi moški tukaj -iz kar nekaj razlogov; prvi je ta, ker je bivši bolestno posesiven in manipulativen, giblje se v takih krogih, ki kjer pozna veliko ljudi in bo na vse kriplje hotel izvedeti, s kom bom v novi zvezi, drugi je ta, ko z leti ugotoviš, da je Slovenija čisto premajhna tudi iz tega razloga za najti si sorodno dušo, da se vsi med seboj nekako poznamo, pa ni nujno, da po predhodnjih prijateljskih vezah in linijah, tretja pa ta, da si zaželiš neke sveže krvi, neobremenjeno novo življenje. In če bo treba, z leti, se tudi preselim na drugo celino, noben problem zame. Za ljubi mir in mir pred bivšim sociopatom. Nobene ovire ne bo zame iz tega naslova. Ker želim preostanek življenja preživeti v miru in stran od preteklosti, stran tudi od njega, ker ga niti nikoli več ne želim srečati na cestah in ulicah Slovenije.
Forum je zaprt za komentiranje.