Ko športam, če ne športam… Od kod ta izraz kar na lepem? Ali je dovoljen?

Podoben je tudi brobam.
Smučarske tekačice borbajo, pa Krimovke tudi.

Saj se da povedati konkretneje, recimo kolesarim, tečem, igram nogomet, hodim …, spet ena od fraz, ki siromaši izražanje in reducira besedni zaklad …

športati bi še razumel, in morda se bo izraz čez leta celo toliko prijel, da ga bomo sprejeli za normalnega, kot krajšega za “ta trenutek izvajati neko športno aktivnost”

borbati pa je rezultat temeljitega nepoznavanja slovenščine, podobno kot “vsaka srečka zadane”, “grdo je zakolnila”, “zmagala sem tekmovanje” itd. itd.

Torej ni narobe, če malo športamo, pa seksamo, pa spet malo športamo. Ko sem zadnjič nabiral jurčke, se naletel na dva, ki sta športala. Sedaj je že malce vlažno na travci, ampak se da.

ne bi rekla, da siromaši izrazoslovje, kvečjemu ga bogati. Kaj če ne želiš specificirati, s kakim športom se nekdo ukvarja, oziroma, če tega sploh ne veš, veš le, da je športno aktiven?

saj pravim, enkrat bomo šli vsi po gobe. no, jaz letos še nisem utegnil.

Ariadne, pa le nisi rekla, da športa, temveč to, da je športno aktiven. Kar vsak pa res ne more “klepati” novih besed …

jezik je živa stvar. vsak res ne more klepati novih besed, ampak če se uveljavi čez par let, zakaj pa ne.
replicirala sem samo na tvojo izjavo, da ta izraz siromaši slovenščino.

>Kar vsak pa res ne more “klepati” novih besed …

Eh … to je vprašljivo. Včasih je res bolje, če novo besedo spravi skupaj strokovnjak za jezik, včasih pa je to naravnost škodljivo. Primer: po zaslugi številnih – če bi bili zlobni, bi lahko rekli, da naravnost nepismenih -računalničarjev imamo kar dober in obširen besednjak s tega področja.

Kaj pomaga nova beseda, o kateri se vsi strokovnjaki strinjajo, da je sijajna, če se ne prime? Valja se po SSKJ in pravopisu, vsa zaprašena in nemalokrat predmet posmeha.

In po drugi strani velja tudi nasprotno, seveda. Če bi sprejeli vse, kar nastane “na ulici”, bi bil jezik najbrž naravnost ogaben.

Mislim, da velja biti pri teh vprašanjih strpen, prožen in potrpežljiv. Če si “pametni” niso izmislili kaj boljšega od “športanja”, potreba po tej besedi pa dejansko obstaja, pravzaprav je naravnost kričeča, bomo pač športali, dokler se ne bo prikazalo kaj boljšega.

Normalen človek pač ne bo rekel, da se bo šel “ukvarjat s športno dejavnostjo”. In če se bo hotel konec tedna ukvarjati s športom, z vsem po malem, ne da bi natanko vedel s čim, na vprašanje, kaj bo počel, najbrž ne bo rekel: “Morda bom malo tekel, nemara kolesaril – ali tudi ne, če pa bo vreme slabo, bom šel v dvorano za fitnes”. Saj ni zmešan.

Če doslej vsi Slovenci skupaj nismo zmogli spraviti skupaj glagola, ki bi v eni besedi zajel nekaj tako vsakdanjega, kot je “ukvarjanje s kako športno dejavnostjo”, si kaj boljšega od športanja – niti ne zaslužimo 🙂

Pošlji oblikovano (17-11-06 15:39)

Mene pa glagoli športanje, žuranje (mi smo žurirali) in tušanje (ja, tudi to se sliši) zelo motijo. Ampak jezik je živa stvar…