Poglejte,

super darilo za otroke, ki že hodijo v šolo:

http://www.bimbam.si/knjige.php

Imamo doma in z veseljem izponjujemo z otroci,..res priporočam,…

prvič: to je oglaševanje, ki ga tukaj niso najbolj veseli (čeprav, po mnenju nekaterih tudi jaz nisem tozadevno čisto nedolžen /ups/),
drugič pa gre za publikacijo, ki niti ni tako super, saj krši kar nekaj načel sodobne pedagoške stroke in kurikularnih smernic.

pa brez zamere.

@Pilgrim: mimogrede, saj tole ne leti name, kajne? Jaz sem tvoj primer omenjal kot dobro prakso, kot se lepo reče.

Glej, kdo se oglaša 🙂
Tisti, ki objavlja teme, kot “Ravnokar so pri Sanjah izdali prvega iz serije izvirnih slovenskih detektivskih romanov z naslovom Olje na Balkonu avtorja Avgusta Demšarja…” in se pozneje pokaže, da gre za osebo, ki je ta roman napisala.

Res ne vem, kaj bi bilo narobe s tem, da se tukaj pojavi tudi kakšna reklama. Reklamiranja knjig je za moje pojme tako ali tako odločno premalo – kjerkoli. Izjema od tega je ogabno tečna Mladinska knjiga, ki mi praktično dnevno pošilja neka sporočila, kaj vse sem zadela, da jih komaj sproti mečem v koš.

Saj smo se menda sposobni vseeno sami odločiti, če bomo stvar kupili ali ne. Koliko je za verjet dobrim reklam na moljih, nas je pa nekatere že izučilo, nekatere vas pa še bo 🙂

Pilgrim,

kdo krši načela sodobne pedagoške stroke in kurikularne smernice?

Knjiga ali revija?

@marusa75:
kar se tiče spominske knjige niti ne morem trditi, ker se na netu da prelistati samo tri strani.
sama revija pa je v stroki precej kritizirana. Če ne drugega, krši pomembni načeli predšolske in zgodnješolske pedagogike, načeli ustvarjalnosti in kakovosti, kjer poskušamo zasledovati rek, da je samo najboljše za otroka dovolj dobro. in likovna podoba revije je na zelo nizkem nivoju, ilustracije so nekakovostne, risarsko sporne, neraznolike, itd. Na CD-jih ob reviji (vsaj prva in druga številka) ponujajo med likovnimi dejavnostmi pobarvanke, ki jih likovnopedagoška stroka zavrača že desetletja.
Resnično jim manjka kak likovno podkovan svetovalec. Že spletna stran v pastelnih roza in svetlomodrih tonih priča o tem, kako se v pomanjkanju idej pač zatečejo k preverjeni kič varianti barvnih klišejev za dečke (sinjemodra) in deklice (roza) (podobno kot slikanice o Marinki, mattelova barbi industrija in kar je še tega).
ne vem, raje kup praznih listov, kakovostne barvice in obilo verbalnih ter vizualno kakovostnih vzpodbud, pa naj otrok svoj likovni svet kreira sam. vse take usmerjene spominske knjige, dorisovanke in podobno so preveč konvergentno usmerjene, da bi upravičevale svoje poslanstvo, skrb za otrokov normalni kognitivni, še manj pa ustvarjalni razvoj.
sam bi s svojimi otroki raje izdeloval spominsko knjigo po lastnih otrokovih idejah, skupaj bi se odločali kaj, kje in kako bi ustvarili, dodajali bi fotografije, risbe, nabrano stisnjeno cvetje, račune od sladoleda, odtise kamnov, vrečke z mivko s plaže …
za dvajset evrov (kar ni malo!) dobiš 40 listov kakovostnega papirja formata A4, kakovostne barvnike, flomastre, natisneš najmanj petdeset fotografij, vse skupaj daš zvezat, pa še ti ostane za evrokrem.

@Toro: ne, ne leti nate.

Tudi jaz rada sama delam spominske in albume, vendar so me te knjigice pri srcu ravno zaradi tega, ker so luštno izdelane in ker otroci dejansko vpisujejo stvari, ki jih počnejo v šoli, za šolo pa albuma še resnično nismo delali doma,..vse ostalo smo že,..

Kar se tiče revije;
Ker ne maram neutemeljenih kritik, sem vaš odgovor poslala na uredništvo; če so utemeljene, jih bo sigurno zanimalo, kje in kdaj jih stroka kritizira. Konec koncev naj bi revija bila strokovno podprta, tako vsaj piše,..

@Pilgrim, ma na koga leti tisto? Ker sem tudi jaz pisala samo pozitivno o “samoreklamiranju” pisateljev, drugi se pa menda v to niti niso vtikali…

@Marusa75, revija BimBam je tudi po mojem skromnem mnenju bolj na hitro skupaj dana, v vseh pogledih, ne le likovno. Kljub veliki želji otrok (ker je tako fajn, ko je še CD zraven :-)) je pri nas nismo kupovali ravno zaradi tega, ker je (bila) po moji oceni nekaj številk, res nekvalitetna. So pa to samo občutki mame-amaterke.

@Enka: na nikogar določeno, na tebe pa še posebej ne; ampak en tak splošen vtis morda najbolj pri samem sebi.

Čeprav me je Pilgrim s svojo utemeljitvijo prepričal, mi je knjiga še vedno všeč :((. Sama sem ob rojstvu otrok dobila za vsakega tisto To sem jaz, ki je po istem principu, le da jo izpolnjujemo (pedagoško že zafurane – šala!) mame … In jo še zdaj z veseljem dopolnjujem. Se mi zdi en krasen spomin zame in za moja dva razbojnika.

Maruša, kaj so ti odpisali iz uredništva revije (če sploh)?

K.