spodbujanje k anoreksiji na babjih forumih
Zagotovo je katera izmed vas sodelovala na babjih forumih. Imen teh forumov ne bom omenjala. Tam nekatere redne uporabnice za katero, ki napiše, da ima denimo 167 cm in 54 kg (toliko imam tudi sama) že pišejo, da je to predebelo, da ni vitko itd … No, kakorkoli že, morda po kilogramih to ne deluje zelo vitko, definitivno pa s tem nisem debela … Imam ozek pas, raven trebuh, lepe čvrste noge. Ko sem pred leti prišla zaradi bolezni na 49 kg, sem izgubila menstruacijo.
Njihova merila za vitko postavo in lepotoso ponavadi zelo omejena in ozko definirana: 174 cm in maksimalno 54 kg, še raje nekaj kg manj. Pa take groteskne stvari ponavadi pišejo ženske med 25 – 40 leti, se pravi ne najstnice.
Kaj pa nižje ženske, naj bi torej po njihovem imele 45 kg kot mladoletne deklice?
Po mojih merilih je ženska pri 167 cm in 54 kg vitka. Seveda same številke ne povedo vsega, je veliko odvisno tudi od tega koliko je mišične mase, kako je telo definirano tid.
Jaz zagovarjam zdravi in aktivni način življenja. Tako da se normalno je in normalno giba. Stradanje za vitko postavo pa večino žensk pripelje najmanj do ene oblike prehranjevalnih motenj, lahko pa tudi do kakšnega hujšega bolezenskega stanja. Ni treba neke hude filozofije, da ti je ob pogledu na žensko jasno ali je to zdrav videz ali ni. Kaj čvekajo najstnice na babjih forumih pa me niti ne zanima. Obstajajo tudi forumi, na katere poskušajo azgovornice anoreksije in bulimije sfurat svoje bolane ideje pod raznoraznimi šiframi “ana &mia”. Imajo tudi svoje spetne strani, ki so “posvečene” takšnemu umiranju na obroke.
Jaz vsem tem ženskam zavidam, Pa ne postave, da se razumemo, ker nimam težav s telesno težo, pač pa tega, da druge skrbi v življenju nimajo. Ne sodelujem na takšnih forumih, še manj v takšnih razpravah, ker bi me menda sililo na bruhanje, ne da bi mi bilo treba poriniti prst v usta.
Večina ženskih/babjih portalov je potrebno jemati z veliko mero rezerve; vsak mora poslušati svoje telo, dokler sebi nisi všeč boš težko drugim ne glede na to kakšen (v fizičnem smislu) v resnici si. Nobena skrajnost ni vredna odobravanja, meni je čudno, če ima ženska pri 40-ih telo kot npr 15 letni fant. Ravno tako ne razumem tistih, ki so konstantno na raznih “vehementnih” dietah, sprememb pa od nikjer. Ni malo žensk, ki so jim postale raznorazne diete celoživljenjski projekt, kateri jih je pripeljal predvsem v samoproduciranje raznoraznih bolezni. Je to namen obstoja, igračkanje s tem s čimer moramo najbolj skrbno & previdno ravnati? Nonsense!
Mene pa bega nekaj drugega.
Zadnjih 10-15 let opažam močno “reklamiranje” mejnih stvari, ekscesov, posebnosti, posebnežev, posebnic.
Spomnim se nekajletnega teženja z metroseksualci. Tega sem bil tako sit, da sem vsakega, ki je to omenil, vprašal, če so metroseksualci tisti, ki se vozijo z metrojem….
Pred njimi se je dosti govorilo o aseksualcih (ljudeh, ki kao nimajo spolnega nagona, poželenja).
Znani (sicer žal pokojni) strokovnjak za spolne motnje dr. Ziherl je enkrat na TV jasno povedal, da kaj takega (aseksualno človeško bitje) ne obstaja, da ima prav vsak človek v sebi libido, le da ga nekateri transformirajo v neko početje, nekateri drugi (sicer zelo redki) pa ga uspešno potlačijo.
Potem se je pojavila teza, ki je danes že mantra: najboljši prijatelj ženskam je gej. Mogoče zato, ker si je seksualno ne želi (če je pravi gej)?
Ampak potem je po tej logiki najboljši prijatelj košarkaša, ki meri 210 cm moški – pritlikavec, ki meri 110 cm. Ker ne more ogroziti njegovega igralnega mesta. Ker ga s tako majhno višino – niti slučajno ne ogroža…
Pa še kar se tiče anoreksije. Frajerke take punce niso, prej obratno.
Nekateri moški pravijo, da jim gre ob pogledu na take “primerke” na bruhanje, da dobijo neprijetne asociacije, ker se spomnijo na fotografije iz koncetracijskih taborišč.
Kateri normalen moški pa bi želel biti v zvezi, ali mogoče seksati z okostnjakinjo?
Mimogrede, znanec, ki je imel pred 15-imi leti videoteko, je povedal, da je 75-80% moških jemalo domov filme za odrasle, kjer so bile modelke debelušne. Tistih z anoreksičnimi modeli pa se (takrat) sploh ni dalo dobiti.
Mislim, da je naslov te teme rahlo zgrešen, ker ne gre za spodbujanje k anoreksiji, ampak za kritiziranje normalnih postav. Anoreksične pa bodo postale tiste ženske, ki so k temu nagnjene. Če bi cel svet rekel, da si trapast, če nimaš vsaj ene tetovaže, bi jaz vztrajala v tem, da je nimam. Če bi se vsi moji prijatelji odločili za kajenje marihuane, se jaz ne bi. Anoreksična dekleta imajo cel kup drugih težav in ne samo s kilažo. Če ima ženska težave s samozavestjo, zadošča, da ji samo nekdo omeni, da je “buckasta”, pa bo že naslednji dan začela z drastično dieto. Zadnjič se je ena na MON hvalila, kako ji je uspelo shujšati za 10 kg v kratkem obdobju s tem, da je povsem opustila ogljikove hidrate (riž, krompir, npr.), vendar pa si privošči od ogljikovih hidratov le čokolado. :))) Namesto, da bi se več gibala in jedla vsega po malem, raje strada. Pri tem pa se ne zaveda, da ne bo izgubila samo špeh, ampak tudi mišično maso.
A še tu si šla odpreti post?
Očitno je, da imaš težave s samopodobo in samozavestjo.
Sem ženska. Tudi, če se je želela pohvaliti, je pomemben podatek, kje išče potrditve za svojo lastno samopodobo in samozavest. In tam celo vztraja. In bo potem človek razumel, da se je vrgla sama v anoreksijo, ker že tako poudarja naslov “spodbujanje k anoreksiji”. Sedaj bolj razumem, da ni problem v drugih, ampak v dotični avtorici, ki ima verjetno težave še kje drugje. Ne samo pri svoji samopodobi in teži ogledala.
Nič hudega. Enkrat sem odgovorila, pa sem še to razsodno razmislila, kaj odgovoriti kot ženska, pa vidim, glede na odgovore iz avgusta, da je stvar čisto nekje drugje v problemu, ker je krivda v nekem forumu in “babah”. In spodbuja sama k neki anoreksiji, čeprav imam sama le 57 kg pri 173, pa se še zdaleč ne bere, ker normalno jem, da sem anoreksična. V kar sem se kot prvo tudi vtaknila. Ampak, ponavlja zgodbo, dokler jo kdo ne bo postavil pred dejstvo, da se sprijazni s seboj in se ima rada. Verjetno gospa ali gospodična želi manekenske razmere, ki govorijo o teži pod 55, pri čemer ji ta teža ne bo pomagala do slave, ji bo pa pomagala do pomanjkanja zdravja, ker ne zna sama rasoditi, kako naj bi se zdrav človek dobro počutil. In celo, namesto, da da bi špeh pokurila, če ga ima, kuri mišice, ki so pogon za celoten organizem. In si dela škodo. Zato se tudi ni obrnila na kakšen športni forum. Ali zdravnika, ki ji bo pomagal ohranjati vitalne organe, kjer mišice tudi delujejo, s srcem vred. Ker ima popačeno samopodobo. Če želi pa sama spodbujati k čemu, kakor naslavlja, pa naj ostane pri njej, ko si škoduje.
Se mi je zdelo, da to ni kar nekaj lahkotnega. Ampak, takšnemu ne moreš nič, ker tudi to je potrebno pozdraviti, da si nekdo pridobi zdravo samopodobo ali samozavest.
Motnje v prehranjevanju sje samo zunanji pojav, ki nima veze s hrano, ampak so manifestacija nečesa nevidnega, psihičnega, najpogosteje vezano na samo (nezdravo) družinsko klimo. Nekje sme bral zanimiv članek, da je mlado dekle hujšalo, ker je oče varal mater. Hči je nekako podzavestno na sebe vezala pozornost tako, da sta se oba – oče in mati, ukvarjala z njo, namesto da bi se posvečala partnerskim težavam, razčiščevanju leteh in celo možnostjo ločitve. Obema je (nezavedno) odgovarjalo, da je hčerka prevzela vlogo grešnega kozla, ker je s tem dejanjem hči s preusmerjanjem “nevtralizirala” tisto, kar je prežalo pod površino – družinski demoni; nekaj, o čemer se ne govori, sprejetje resnice in velike bolečine ob spoznanju varanja je nekaj neznosnega – tabu.
Motnje v prehranjevanju sje samo zunanji pojav, ki nima veze s hrano, ampak so manifestacija nečesa nevidnega, psihičnega, najpogosteje vezano na samo (nezdravo) družinsko klimo. Nekje sme bral zanimiv članek, da je mlado dekle hujšalo, ker je oče varal mater. Hči je nekako podzavestno na sebe vezala pozornost tako, da sta se oba – oče in mati, ukvarjala z njo, namesto da bi se posvečala partnerskim težavam, razčiščevanju leteh in celo možnostjo ločitve. Obema je (nezavedno) odgovarjalo, da je hčerka prevzela vlogo grešnega kozla, ker je s tem dejanjem hči s preusmerjanjem “nevtralizirala” tisto, kar je prežalo pod površino – družinski demoni; nekaj, o čemer se ne govori, sprejetje resnice in velike bolečine ob spoznanju varanja je nekaj neznosnega – tabu.[/quote]
Če zaključimo – vsak človek nase veže neko pozornost, tudi z drastiko, ko meni, da ga nekdo ne upošteva, ne opazi, nima za mar. In zato dela le pizdarije. Nič ni drugače s tistimi, ki se jih tudi kazensko preganja. Potem jih pač starši končno le opazijo.
Včasih me spominjaš tudi ti, čeprav nisem na tem čveku, na dolgo obrazlaganje, ko se da vse v treh stavkih zaključiti. Pa želim le vse povedati, kar me teži. Morda si ti iz drugega testa, pa le filozofiraš, brez izkušenj, ker je to tvoj image, morda. Pa se ne želim ukvarjati s teboj. Uprla sem se pa avtoričinemu postu že takrat, ko je želela pozornost usmeriti tako, da nekaj prikazuje kot škodljivo. Pa nimamo z njo nič. Naj si prizna, da ima problem, če tako spremlja “babje forume”, da je tako obremenjena s svojim statusom postave, da bo to zapisala še na tristo forumov. To je njen problem, ne naš in si noče pomagati.
Sama bom sicer še vedno povedala kot znam, pa če je komu prav ali ne. Naučila sem se pa tudi, da zaključke potegnem v treh stavkih. Kar mi je smešno, ampak izvedljivo. In je večja reakcija temeljev na slednje, kot pa na dolgo povedano.Gre temelj na tiste, ki menijo, da ni repa in glave, čeprav je vmes zrno resnice. Pa je potem vseeno, če se rep in glava celo križata. In nato zato pri drugih nastane problem. Ker motiš mir navajenosti.
Tako bi se morali zamisliti tudi tisti, ki menijo, da mora otrok dolgo ustvarjati nek scenarij, da ga kdo opazi in ga celo upošteva. Ne pa tudi zasmehuje. Kot je na medovernet veliko tega tudi zaslediti.
Če nekdo dvakrat v roku meseca dni izpostavi naslov “spodbujanje k anoreksiji”, je pač sam tisti, ki je obremenjen z nekimi floskulami in se bori proti temu prav sam, kjer vidi vse v smislu anoreksije. Kako pa to sam počne, ko začne še navajati mere in koliko poje, pa je pojem, kjer oseba ima težave, če že spremlja tudi lepoto, kjer je govora o tem, da je sprejemljivo le, kar je pod 55.
Zato anoreksične ne bodo postale tiste, ki so k temu nagnjene, ampak tiste, ki so labilne kot takšne in se dajo prepričati tudi takšnim, kot si ti. In je razlika. Ti lahko manipuliraš z mnogimi, ampak s tistimi, ki imajo zrelo in dobro samopodobo ter samozavest, pač ne moreš. Pa čeprav še tako dolgo napišem, kar nekaterim ni všeč. Zato, prenehajte manipulirati skozi ljudi in se posvečajte ljudem, da ne bodo drastike sekali. Kot jo npr. mulci, ko storijo čisto vse pizdarije, predno jih nek starš sploh opazi, ker so se primorani z nekom, čeprav je njihov lastni otrok, celo ukvarjati.
Če zrno resnice prebereš, je v treh stavkih.
Marsikdo zmotno misli, da sta anoreksija in bulimija bolezni, ki sta značilni samo za najstnice. Veliko žensk v zrelih letih je anoreksičnih. Ponavadi jih do tega pripeljejo raznorazne diete.
Nana Karagianni, grška TV voditeljica, je ena ta boljših reklam proti dietam in nezdravemu hujšanju.
[youtube]5ICvhnKyQjU[/youtube]
[img]http://static.pulsk.com/images/2013/08/29/521f5a493a888_521f5a49418f4.jpg[/img]
Motnje v prehranjevanju sje samo zunanji pojav, ki nima veze s hrano, ampak so manifestacija nečesa nevidnega, psihičnega, najpogosteje vezano na samo (nezdravo) družinsko klimo. Nekje sme bral zanimiv članek, da je mlado dekle hujšalo, ker je oče varal mater. Hči je nekako podzavestno na sebe vezala pozornost tako, da sta se oba – oče in mati, ukvarjala z njo, namesto da bi se posvečala partnerskim težavam, razčiščevanju leteh in celo možnostjo ločitve. Obema je (nezavedno) odgovarjalo, da je hčerka prevzela vlogo grešnega kozla, ker je s tem dejanjem hči s preusmerjanjem “nevtralizirala” tisto, kar je prežalo pod površino – družinski demoni; nekaj, o čemer se ne govori, sprejetje resnice in velike bolečine ob spoznanju varanja je nekaj neznosnega – tabu.[/quote]
Če zaključimo – vsak človek nase veže neko pozornost, tudi z drastiko, ko meni, da ga nekdo ne upošteva, ne opazi, nima za mar. In zato dela le pizdarije. Nič ni drugače s tistimi, ki se jih tudi kazensko preganja. Potem jih pač starši končno le opazijo.
Včasih me spominjaš tudi ti, čeprav nisem na tem čveku, na dolgo obrazlaganje, ko se da vse v treh stavkih zaključiti. Pa želim le vse povedati, kar me teži. Morda si ti iz drugega testa, pa le filozofiraš, brez izkušenj, ker je to tvoj image, morda. Pa se ne želim ukvarjati s teboj. Uprla sem se pa avtoričinemu postu že takrat, ko je želela pozornost usmeriti tako, da nekaj prikazuje kot škodljivo. Pa nimamo z njo nič. Naj si prizna, da ima problem, če tako spremlja “babje forume”, da je tako obremenjena s svojim statusom postave, da bo to zapisala še na tristo forumov. To je njen problem, ne naš in si noče pomagati.
Sama bom sicer še vedno povedala kot znam, pa če je komu prav ali ne. Naučila sem se pa tudi, da zaključke potegnem v treh stavkih. Kar mi je smešno, ampak izvedljivo. In je večja reakcija temeljev na slednje, kot pa na dolgo povedano.Gre temelj na tiste, ki menijo, da ni repa in glave, čeprav je vmes zrno resnice. Pa je potem vseeno, če se rep in glava celo križata. In nato zato pri drugih nastane problem. Ker motiš mir navajenosti.
Tako bi se morali zamisliti tudi tisti, ki menijo, da mora otrok dolgo ustvarjati nek scenarij, da ga kdo opazi in ga celo upošteva. Ne pa tudi zasmehuje. Kot je na medovernet veliko tega tudi zaslediti.
Če nekdo dvakrat v roku meseca dni izpostavi naslov “spodbujanje k anoreksiji”, je pač sam tisti, ki je obremenjen z nekimi floskulami in se bori proti temu prav sam, kjer vidi vse v smislu anoreksije. Kako pa to sam počne, ko začne še navajati mere in koliko poje, pa je pojem, kjer oseba ima težave, če že spremlja tudi lepoto, kjer je govora o tem, da je sprejemljivo le, kar je pod 55.
Zato anoreksične ne bodo postale tiste, ki so k temu nagnjene, ampak tiste, ki so labilne kot takšne in se dajo prepričati tudi takšnim, kot si ti. In je razlika. Ti lahko manipuliraš z mnogimi, ampak s tistimi, ki imajo zrelo in dobro samopodobo ter samozavest, pač ne moreš. Pa čeprav še tako dolgo napišem, kar nekaterim ni všeč. Zato, prenehajte manipulirati skozi ljudi in se posvečajte ljudem, da ne bodo drastike sekali. Kot jo npr. mulci, ko storijo čisto vse pizdarije, predno jih nek starš sploh opazi, ker so se primorani z nekom, čeprav je njihov lastni otrok, celo ukvarjati.
Če zrno resnice prebereš, je v treh stavkih.[/quote]
No, ja, se strinjam glede tistega, da avtorica definitivno je na nek način obremenjena s svojim videzom. In morda v tem smislu ni narobe, če, pa čeprav v virtuali, najde ljudi, ki ji bodo znali brez obsojanja povedat, da s takšno postavo ni debela. Zakaj je ali ni na babjih forumih, pa lahko na suho razpravljamo še sto let. Lahko se pa tudi vsi mi vprašamo, zakaj smo mi tukaj na tem forumu. 🙂
Drugače pa sem že večkrat opazila, da je marsikdo kakšno temo s Starševskega čveka dal tudi na ta forum ali na forum čustvene inteligence. Tudi zaradi tega najbrž, da tema ostane dlje aktualna in ker je na teh forumih ponavadi več “resnejših” odzivov.
Udrihat po nekom zakaj odpira neke teme, se mi pa zdi v tem primeru čisto kontraprodultivno. Tudi če je v tem zrno ali cel kup resnice.
Sem imela sošolko, ki je zašla na pota bulimije in anoreksije, ni bila debela, normalne postave, vsak dan v roki listala Vogue, Cosmopolitan ipd ter se trudila vleči vzporednice z “obešalniki”. Občasno je mene in druge sosošolke spraševala, kaj jemo, da smo suhe. Po maturantskem plesu, na katerem je bila grozljiv “ostržek”, so stvari šle le še na slabše, vsi v razredu smo opažali, da je z njo nekaj pošteno narobe ter zadevo omenili razredničarki, ki je po naši pripovedi nemudoma poklicala njene starše v šolo. Naslednjega dne smo od razredničarke izvedeli, da je ne bo v šolo dlje časa, da je zbolela. Kmalu zatem se je razvedelo, da je na psihiatriji, kjer je ostala 3 ali 4 mesece. Tam so jo očitno pošteno “sfiksirali”, saj je dandanes videti zelo zdrava, lepa, je uspešna, ustvarila si je družino, ni duha ne sluha o tem, da je dala za seboj “pekel” zaradi sebe. Mislim, da je imela na nek način srečo, lahko bi se ji zgodilo, da takrat ne bi imela okrog sebe ljudi, ki bi jim bilo mar zanjo.
Forum je zaprt za komentiranje.