Splošno namenski in domensko specifični
Tvorjenke, nastale iz besedne zveze, kot je v tem primeru splošni namen, pišemo skupaj. Tako je pravilno splošnonamenski jezik. Podobnih primerov je veliko, npr. še cestnoprometni predpisi (cestni promet), splošnoizobraževalni učni načrt (splošno izobraževanje), osnovnošolska tabla (osnovna šola).
Pri domensko specifičnem jeziku pa ne vem, za kaj bi sploh šlo. Je to morda zadevno specifičen jezik? Nekatere tvorjenke tega tipa pišemo skupaj oziroma narazen. Pravopis sicer teži k zapisu skupaj, vendar to včasih/pogosto deluje neživljenjsko, verjetno zato v praksi prevladje zapis narazen, npr. temnomodra in temno modra barva. Zdi se mi, da je ta primer prav tega tipa, po mojem mnenju je pravilno oboje, skupaj in narazen, sama pa prakticiram raje zapis narazen.
Najprej, nekaj spada, ne sodi na področje.
Nato, ja, lahko nekaj uvrstimo v to in to področje, vendar je po mojem mnenju bolj ustaljeno reči, da nekaj spada na to in to področje, ne v to področje. Ima pa SSKJ v razlagi besede področje prav tak primer, kot ga navajaš: izdelava zakonov ne spada v delovno področje teh organov. Vendar pri tem usmerja, da je primerneje reči, da gre za njihovo pristojnost, ne za uvrstitev v področje. To torej ni ravno prav močna referenca za to zvezo, čeprav je verjetno ne bi smeli kar na splošno odpraviti.
Torej, ja, verjetno bi lahko rekli, da zveza v področje zdrži, vendar res samo izjemoma. Po mojem mnenju pa praksa kaže na to, da navadno uporabljamo raje predložno zvezo s predlogom na.