Sovrstniki obsojajo pomoč mojih staršev
Hmmm, mi imamo novgradnjo, vse na novo opremljeno, 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pohištva delo mizarja.
Pa ravno tako ne vabimo kaj dosti obiskov – pa ne, ker bi nas bilo sram, ampak ker tishtih par ur dnevno oz 2 dni tedensko imam rada mir in tišino.
Če se dobimo s prijatelji sem najraje, da se kje v restavraciji oz poleti na kakšnem izletu.
A misliš,če je 60 let staro,da je zanič?
Lahko je unikat,stilno.
Sigurno boljše od teh iveric,ki se sedaj prodajajo…..
[/quote]
Ni tu nič stilskega ampak vse razpadajoče, kuhinja bela iz ultrapasa, kaj takega nisem videla še nikjer, se pri starih mamah ne več. Šele na zoomu smo videli, v kakšni luknji živi. Stene umazane, da si prav videl loj na steni, omarica v dnevni zvezana z vrvjo, ker visi dol. Parket nahraspan, kot bi ga nekdo z nožem rezal. Že dolgo talo grdega stanovanja nisem videla. Pa se marsikaj po Ljubljani vidi, ampak tako luknjo pa se nisem videla. Elektrika kabel kar po steni zvezan, vtičnice prastare.
Tudi drugi sodelavci so to opazili, so prav rekli, kje je to bil, ker nihče ni mogel verjeti da nekdo lahko v takem živi. Niso mogli verjeti, da on v takem stanovanju živi. Pa bi ga z malo smisla in vložka lahko u nulo zrihtal, nova tla, elektro inštalacije, prebarvati, novo pohištvo, to bi bilo stanovanje za dol past, ker je drugače lepo, z lepim atrijem, svetlo.
Meni se zdi normalno, da starš otroku pomaga, če ima to možnost. Komu boš pa dal če ne svojemu otroku.
Jaz bi bila grozno srečna take “donacije”, ker vem kako je, če vsak mesec tolces dol družinske dohodke zaradi kredita za stanovanje – nam kot družini to zelo vpliva na naše finančno stanje.
Je pa fajn, da veš in ozavestis, kaj si dobila. Ker ni pa hujšega, kot če nekdo,ki je dobil stanovanje, nam, ki te sreče nismo imeli, pametneje okoli tega, da se “ne bi nikoli zakreditiral”, pa da on brez težav preživi s svojim denarjem, kaj vendar delamo mi, da nam ga več ne ostane, pa da smo si sami krivi, da imamo kredit, kaj se pa ne naučimo delat z denarjem, ali pa s hvalisanjem, da je čisto samostojen pri 35 in brez kreditov.
Saj razumeš. Veseli se daru, ki si ga dobila, a z njim ne mahaj pred nosom drugim, ker je to oholo.
Res pa, super, ful ti bo lažje v življenju, krasno zate.
Evo takole jaz razmisljam.. mi imamo hišo od tasta in tašče v Ljubljani, v celoti prenovljeno, sedaj jo oddajamo. Jo nameravamo potem ko bo čas, prodati in vsakemu od otrok dati pol . Ampak me skoz gloda, a je to dobro, a bodo to cenili? Trudim se da bi otroka vzgojili v poštnega delovna človeka, sama vem da najbolj nekaj ceniš, ko sam do tega prideš. Tako kot sva midva z možem sama zgradila hišo in to ceniva.
Jah, pač srečo imata. Eni starši (itak da moji), majo pa en kup nepremičnin, jst pa plačujem kredit za bajto 1200 na mesec. Dobil sem pa vse skup od vseh sorodnikov 30 jurjev začetnega kapitala. Veš kakšno službo moraš met, da dobiš tok kredita? In plačeval ga bom do svojga 58. leta. To da ti nekdo da 240 jurjev začetnega kapitala je ekvivalent 1000€ na mesec 20 let (plus obresti in kapitalski dobiček na nepremičnini). Seveda se pač vsem ostalim to zdi nepravično, ker to res eni družini kar konkretno dvigne standard. Sej je fajn da so vaju lepo vzgojili, ampak ne si zatiskat oči pred tem, da je to RES velika pomoč in to pač sprejmi.
Moji starsi so bili revni, mi niso mogli pomagati. Pa vem, da bi si roke odtrgali, da bi mi lahko pomagali.
Svojim otrokom ze sedaj dajem na stran vsak mesec, da bosta imela vsaj za 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti stanovanja, ko ga bosta kupovala. Pa mi partner (ni oce mojih otrok) ocita da kaj se grem. Da ne rabim otrokom v rit vse vtaknit.
Glede na to, da sta z bratom odrasla v pridna in delavna človeka s pomočjo staršev ni nič narobe. Logično je, da starši pomagajo otrokom. Ko nekateri mlajsi generaciji odstopijo mansardo domače hiše je vse ok in požrtvovalno, ko pa pomagajo pri nakupu stanovanja pa razvajajo? Ljudje so pač vedno ljubosumni in ne vem zakaj bi se obremenjevali s tem, kaj jih briga kako ste prišli do nepremičnine!
Uživajte v darilu in sami ustvarite še več, da boste svojim otrokom lahko omogočili lažje življenje!
Ja, dejansko ti je bilo prineseno k riti. Neglede na to, kako “tezko” zivljenje si mela s tem da nisi smela piti na zurih in si bila pridna v soli…. Ne poznas stanovanjske in financne stiske, nikoli ne bos poznala teze stanovanjskega kredita za nakup malega stanovanja na obrobju,kaj sele v LJ. Tako da ne isci mirne vesti na forumih, ker JA, bilo ti je prineseno k riti, zivis na uspehih starsev in ne sebe.
Ne sekiraj se. Če so prijatelji, potem bodo veseli zate ali pa bodo vsaj tiho. Normalno, da starši pomagajo otrokom kolikol le lahko. Drugače pa je vedno “agree to disagree” in greš dalje.
Pri nas je največ kar je draženja na to temo “Joj kok se ti vid, da si višji srednji sloj.” Tudi, če nismo prav zares. Vzamem za hec in nekaj nazaj vržem.
ne se sekirat … tudi sam sem dobil dve stanovanji …. sestra prav tako enako vrednost nepremičnin ….. včasih se je pač dalo ….. leta 80 sp bili krediti , ko so si mnogi zidali hiške ali pa kupili stanovanja … potem so bili pridni pa so še malo zidali zraven ….. potem je prišel jazbinšek in se je dalo kupiti nepremičnino v kateri si živel …….. VSE OSTALO JE PA PAČ FOUŠIJA ….. je pa res , da starši niso smeli bit pijanci , drogreaši , ali pa da bi se ločevali ,ker gre pol vse na pol in potem v franže 😀 !!!! – zato je pa izbira življenskega partnerja tako zelo pomembna 😀 …..danes se pa reklamira samo ego in fuk – ločitve so na več kot 50 % in raja tako ostaja revna 😀 , pa se jim sploh ne sanja zakaj ….. ampak luzerčki ,ki ga srkajo vsak dan imajo potem največ za povedat , kako slabo jim je …. enako je z jebači in jebačicami ,ki jim je življenje tako sladko , ampak bilanca je pa u kurcu 😀
Midva sva dobila stanovanje v Lj od mojih staršev, ki pa niso bili podjetni, ampak so podedovali. Bili so sicer delavni in skromni, a so imeli slabe plače. Staršem sem hvalažna, saj mi je to stanovanje olajšalo marsikaj. Predvsem to, da nisva z možem v strahu, da bomo na cesti, če je kdo ob službo. To povem prijateljem in kolegom. Oba z možem sva pridna in delavna, tudi izobražena, si pa manj privoščimo v smislu počitnic in materialnih dobrin kot družine mojih prijateljic- so druge družine bolj podjetne. Nikdar mi še nobena prijateljica ni kaj takšnega rekla, niti nimam občutka, da bi to govorile za mojim hrbtom.
Ali prevečkrat omeniš to? Ali imaš težavo plačati rundo? Ali imajo one stisko s stanovanjem, ki jo ti preslišiš? Ali se oblačiš in kitiš z dragimi oblekami?
Me si med seboj pomagamo, si izmenjujemo oblekice in opremo otrok, občudujemo in spodbujamo druga drugo pri raznovrstnih dosežkih, si menjamo obleke tudi med sabo, predvsem pa si iskreno privoščimo uspeh in izrazimo občudovanje, če kateri kaj uspe.
Forum je zaprt za komentiranje.