Sovrstniki obsojajo pomoč mojih staršev
Jaz sem tudi dobila od staršev manjše stanovanje. Kasneje sem ga prodala , zgradila sva s partnerjem novo hišo, kasneje kupili stanovanje za oddajo. Kar hočem povedati, ustvarili smo za naprej, tudi naši otroci so dobili za naprej popotnico.
Ko gre nekdo v mansardo k staršem, potem otroci nimajo več kam.
S pomočjo ni nič narobe, če tudi sam to vzameš kot štart. Najslabše je, ko bi se vidva sedaj ustavila, torej to je to, vse zapravila in živela brez neke motivacije. Ker verjetno stanovanje bi tista sanjska želja. Verjetno si želita hišo. Torej varčevati oziroma smotrno denar hraniti, pa prodati stanovanje in naprej v hišo investirati.
Ah, nabijas tole z mansardo.
Cim si v mansardi, lahko za otroke ustvarjas ze v startu!
Midva sva si morala vse sama, pri 40ih sva prisla do krefita in stanovanja.
Pri 50ih sva dedovala, pa ti povem, da si mislim, kaj mi bo zdaj, raje bi videla, da so starsi se z nami, stanovanjski problem sva resila, otroci se niso za na svoje, bolje bi bilo uzivati s starsi kot pa oddajati nepremicnine.
Mi2 sva v mansardi. Skupaj s prizidkom ima nasa druzina 2odr+2otroka caa 180m2 + garaza za 2+2 avtomobila + 1/2 kleti.
Oba imava dokaj lepe prihodke, ki jih pac sparava in bova investirala v kaksno nepremicnino za otroke, ki jo bomo dali v najem in jo potem otrok lahko proda ali uporablja.
Ce bo vse po planu bi morala oba otroka dobit za eno dvosobno stanovanje v nasi okolici. Naprej pa bosta potem sama oz s partnerji.
Pri vsem tem ne rabimo dat par 10k bankam za obresti ne mi in upam da tudi otroka ne.
To da ti starši lahko v taki meri pomagajo je privilegij. S tem ni nič narobe je pa fajn da se tega zavedaš po moje. Pač da ti je jasno da si marsikatero tegobo in oviro zaradi tega preskočil/a.
Jaz sem štartala z manj – starši niso premožni, odraščala sem bolj v pomankanju a ne v revščini ker so starši imeli lastniško stanovanje in vrt. Tako da je bilo na poti do uspeha kar nekaj odrekanj. Ampak še vedno sem bila napram tistim, ki so naprimer bili rojeni v družini z najemniškim stanovanjem na precej boljšem.
Kar hočem povedat, fajn je da se zavedaš kje si bil v prednosti pred nekom in razumeš da je nekomu lahko ista pot veliko težja ali veliko lažja. Mislim, da bi bil največji dosežek družbe če bi starši tako vzgajali otroke, da to razumejo. Da nekdo, ki se je rodil v revnejšo družino in nima najbolj kul cot ni nič manj vreden, da ga je potrebno sprejeti kot enakega in še več, se kot družba potruditi da ima res enake možnosti kot vsi drugi.
Foušija je pa tako ali tako grda in ljudi ki jo imajo preveč se je najbolje kr ognit.
Ah, nabijas tole z mansardo.
Cim si v mansardi, lahko za otroke ustvarjas ze v startu!
Midva sva si morala vse sama, pri 40ih sva prisla do krefita in stanovanja.
Pri 50ih sva dedovala, pa ti povem, da si mislim, kaj mi bo zdaj, raje bi videla, da so starsi se z nami, stanovanjski problem sva resila, otroci se niso za na svoje, bolje bi bilo uzivati s starsi kot pa oddajati nepremicnine.
[/quote]
Ok vidva sta v mansardi v hiši staršev. No midva sva pa zgradila novo hišo, otrokom pa ostane hiša od staršev. Tako bo en lahko v hiši staršev in en v naši mansardi , če je to tako sanjska rešitev. Pa nočem tega, otroci naj bodo stran od staršev, če se le da.
Najslabše je vse dobiti in iz tega nič narediti. Kaj mislim s tem? Poznam primere, ko so dobili hišo kot darilo, pa si niso niti prebelili, vse je staro, plesnivo, grdo.. Kolega je dobil 5 sobno stanovanje z dvema balkonoma v LJubljani, samo prebelil je enkrat, pohištvo je staro 50 let, zanikrno, takega pohištva ne vidiš več nikjer. Mislim da dobiš nekaj zastonj, pa si niti pohištva ne zamenjaš, meni je to nepredstavljivo. Drugi kolegi so pa dobili zanikrno stanovanje v Ljubljani, a so ga kompletno prenovili, zamenjali tla, nove inštalacije, podi, pohištvo.
Veš,avtorica fovšija,ljubosumje in zavist je slovenski nacionalni šport. Poleg tega,je čedalje več ljudem težko nekaj drugemu privoščit ali še težje-dat kompliment in pozitivno izjavo. To tako pač je med ljudmi in povem ti takole: če si dobra,prijazna,da kdaj tudi kaj daruješ,da nisi hinavska,da si to kar pišeš-pridna,doštudirala,bila strogo vzgojena,delavna- se NIMAŠ POPOLNOMA KAJ OBREMENJEVAT. Drugo so ljudje,ki imajo polno rit vsega,pa še nesramni,hnavski,prave podlasice. Povsem očitno,sta tvoja starša dobro vedela kako je treba vzgajat,z bratom sta dosegla vse kar se je pričakovalo. Bravo in čestitam. čestitam tudi za to,da kljub obilju in premožni družini nisi “ausglajzala” in “zbluzila”. verjemi,zgodi se mnogim. čestitam tudi to,da ne delaš v očkovi firmici ali pri “mamici”. In čestitam ti tudi,da nisi bila z vsem zadovoljna in spala na lovorikah,ampak gradiš svoj lajf in ambicije dalje.
lahko ti povem moj tipičen primer: v našem lokalu,sem leto nazaj par let mela cigarete na “puf”. preprosto mi je lastnik lokala dovolil ene cigarete na dan,ob kncu meseca pa sem vedno prinesla poravnano. vedno,brez izjeme in tega sem se držala. ta lastnik,je zelo premožen. nasplošno mu lokal prinese ogromne zneske. Njegova hiša je ultra moderna,še reklame pri njemu včasih snemajo. Večina ljudi ga sovraži,točno iz tega principa: “ne grem k njemu v lokal,pfuj samo tja ne,bom še njemu dnar nosu,sej ga ma dost.” ali pa “se ni stegnu a ne,je škrt. sej vem”..in stotine podtikanj. Jaz sem vsakič,ko sem prinesla denar za cigarete zaokrožila znesek navzgor,če je bilo 162 eur,sem dala 170. včasih če je bilo 143 sem dala 150. vedno priložila čokolado,enkrat sem kupila sveže jagode poleti..itd itd.. malo morje tega je bilo. Enkrat je bil znesek 175,pa sem mu dala 190. Pa bi človek rekel,to kar itak vsi mislijo: pa si ti fuknjena?? človk k ma dnarja ko dreka,ti pa narevež pa mu še daješ!! si nora?? ne,nisem nora. Naredil mi je iredno lepo uslugo,v tem lokalu vlada disciplina in kultura,imela sem privilegij ki ga nihče ni imel (to ni beznica in stvari na puf tam ni). in primerno sem se mu zahvalila. Je vedno moral počakat da sme prinesla,je torej iz svojega žepa zalagal,je vedno moral potem tudi izdat račune,in itd.. Naredil mi je gromozansko uslugo. In ne,nisem mu fovš tega kar ima. dala sem mu še celo zraven na okroglo v smislu “evo,keš. hvala ti!”. Ja,ima rad denar. vem to. In ne tega mu ne zavidam. Dočim vsi ostali pa mu. Tudi na tak način da mu mesečno pošiljajo inšpekcijo včasih in mu mečejo polena pod noge. Sem ga enkrat vprašala,pa zakaj če veš kdo te je prijavil ne rečeš da ta človek nima vstopa več lokal? Je zamahnil z roko,je v tem že veteran,je rekel “eh. to tko gre. nč novga. pravila igre.”
Poznam in klošarje,in poznam veliko ljudi ki so uspešni in premožni. Ja,to dejstvo in tvoj primer boli. Boli vse ostale ki tega nimajo in ne morejo tako živet. to ni tvoj problem,zato si ne jemlji k srcu. To je odraz duše,karakterja,osebnosti. zakaj bi mene žrlo,nekaj kar ti imaš? mene osebno ne. Drugi pa ne razmišljajo tako. Zato se ne pustit,niti malo. Niti ne sklanjaj glave zato. psi lajajo.. karavana gre naprej.. drž se! 😉
Če se spomnim, je oče financiral vašo trgovsko šolo. Ob delu. Ste končala?
[/quote]
Ne nisem. tako da boste lahko mirno pljuvala kako sem nesposobna. tako ali tako se ne morem učit učinkovito (kognitivna motnja in in kronična motnja koncentracije) in tako ali tako ne morem delat,v letu 2021 se upokojim invalidsko. In tud hvalabogu da nisem končala,če bi jo bi moj fotr zmetal 3500 eur za šolo,delala bi pa za isto plačo kolikor delajo v fabrki. Sramota slovenije..
Ne nisem. tako da boste lahko mirno pljuvala kako sem nesposobna. tako ali tako se ne morem učit učinkovito (kognitivna motnja in in kronična motnja koncentracije) in tako ali tako ne morem delat,v letu 2021 se upokojim invalidsko. In tud hvalabogu da nisem končala,če bi jo bi moj fotr zmetal 3500 eur za šolo,delala bi pa za isto plačo kolikor delajo v fabrki. Sramota slovenije..
[/quote]
Za vsaki problem, bolezen raste 😉
vrstniki imajo prav.
bilo ti je k riti prinešeno.
ni pa to razlog, da bi se morala počutit krivo. je pa prav, da se zavedaš, da se moraš za svoje blagostanje v življenju zahvalit staršem.
pa recimo, da si moraš zadat za cilj, da na enak način tudi svoje otroke vzgajaš in jim pripomoreš k lažjemu začetku v življenju
Ko sem končala faks in sem bila še samska, mi je oče dal ključe stanovanja in rekel: ” Meni je dal moj oče, njemu njegov, ti pa glej, da boš spravla v 25+ letih kaj skupaj za svoje otroke. Ne delaj za banke ampak za otroke.”
Kasneje sem spoznala partnerja, prihranke sva vrgla skupaj, vzela še nekaj kredita na 10 let, dala stanovanje v najem, in zgradila hišo. Starši so še nekaj primaknili, ko so videli, da sva resna in ne zapravljava.
Enostavno je tako, da sit lačnega ne razume. Če se nikoli nista rabila potrudit da sta dobila SVOJO iz svojega žepa, svojega dela, vama je bilo prinešeno k riti. Verjetno tisti ki se tudi niso rabili potrudit, se bodo strinjali z vama, da sta res revčka. Drugače je živet in delat vedoč, da ti bo nekdo vedno rit rešil če se ti zagusti …
Tudi jaz sem dobila od staršev dvosobno stanovanje v Ljubljani, ki sem ga najprej celovito prenovila. Ko sem spoznala pravega, sva ga prodala, ter kupila novogradnjo, hišo zgrajeno na ključ. Tudi sedaj ko imamo otroke že skoraj odrasle, jim bomo dali stanovanje, vsakemu toliko, da si lahko kupita enosobno do dvosobno v Ljubljani. Toliko sva prihranila v vseh letih.
S tem ni nič narobe, narobe je, če si tak gnoj, da nekaj dobiš in niti ne prenoviš tistega. Pa poznam kar dosti takoh. Moj sodelavec primer, dobil krasno petsobno stanovanje v LJ, v katerega ni vložil niti centa. Len kolikor je ima še vse staro pohistvo, to govorimo o 60 let starem pohištvu. Sram ga je, sploh sedaj ko dela od doma in še na kameri vidi, kakšna luknja je to,zato nikogar ne povabi notri, a hkrati je njegovo življenje samo pivo, večerje, kosila v gostilnu, smučanje in dopust poleti. Za to zapravi vse, pa ima dobro plačo. Isto žena.
Forum je zaprt za komentiranje.