Solidarnost, dobrodelnost, sočutje, razumevanje
Kaj je že to? Ko berem takšne in drugačne teme: http://med.over.net/forum5/read.php?151,10113631,10115026#msg-10115026 se začnem resno spraševati, če v naši družbi še te besede imajo svoj obraz. Nekaj otipljivega. Če so resnične, ali pa so že nekje globoko pod prahom in zastarelostjo, pokopane.
Jih še najdete, v svojem življenju, okolici, pri sebi?
Poznam kar nekaj takih ljudi-ljudi ki jim ni VSEENO za socloveka (cetudi je to popoln tujec). Po en strani je to velik plus; saj v svetu egozima in kapitala srecati ljudi ki v prvi plan postavljajo cloveka vraca neko skoraj izgubljeno zaupanje v ljudi.
No verjamem da je to tesko zivljenje. Kajti ce se te poleg lastnih problemov dotaknejo tudi bolecina in prizadetost ostalih ljudi, potem ….
”Printanje” otrok kot po tekočem traku in potem jamranje v medijih in drugje, je za mene beden poskus, da bi vsi bli tem otrokom ”ateji” in ”mame”
Nekateri nimajo otrok, KER SI JIH NE MOREJO privoščit, in MISLIJO; drugi pa mislijo samo kak je fajn met otroka, ne pa koliko to stane, tako časa kot denarja.
Takim žal ne pomagam, pa ne zaradi tega ker privoščim otrokom slabo, ampak ker samo tako se bodo otroci morda kaj naučili, za razliko od staršev, ne bodo želeli ”printat” novih otrok ker se bodo spomnili kako slabo in mučno otroštvo so meli.
Vzgoja za njih bo pač kruta, krivit pa morajo starša, ne družbe!
Zakaj, a smo mi krivi da so se oni rodili? Kdo jih je naredo, tisti je kriv za njihovo stanje do 18tega leta. Konec debate.
Ne delaj otrok če nisi 100% da lahko poskrbiš za njih (izvzete so res nepredvidljive situacije kot so globalne in lokalne naravne nesreče pa še takrat kot pri poplavah MISLI kje gradiš (če je hiša))
Jaz si ne upam met otrok, ker nisem tako neodgovoren kot ta dva na tistem linku, za mene je otrok privilegij ne pravica in če nisem 100%, da mu bom lahko nudil vsaj najosnovejše + nekaj malega dodatka (kot je darilo za božička, kakšno novo obleko, kakšen priboljšek, ko bo rabil tudi PC in telefon) ga raje ne bom naredil, enim pa je tako razmišljanje postransko potem pa jamrajo javno
FUJ!
Jaz bi pa rad slišal, predvsem od tistih, ki premorejo toliko razumevanja in sočutja, zakaj starš, ki ne zmore ali pa z veliko težavo shaja s 5-timi otroci, naredi še šestega, sedmega?
Sem vedela, da se boš oglasil v tej temi in tudi predvidela sem tvoje odgovore. Tvoj “stav”.
In mislim, da se motiš. Da tvoje razmišljanje ni iz pravega izhodišča.
Življenje samo po sebi naj bi bilo nekaj, kar se ceni (po mojem prepričanju). Kar se izkoristi. In tisto prepričanje, da je potrebno bit nesrečen in zamorjen in se počutit kot žrtev, ker pač nimaš “vseh” dobrin na razpolago (za katere večina misli, da morajo biti nujne, da si lahko zadovoljen, srečen), mislim, da je napačno. Mislim, da bi moral biti vesel, da imaš možnost živeti, narediti kaj iz sebe, da je življenje ena izmed najdragocenjših stvari, ki ti jo dva lahko data. In ljubezen, mir v otroštvu in kolikor toliko zdravo okolje. Dobrine niso najpomembnejše.
In za te starše domnevam, da prvo ! poskrbita za otroke, in potem za sebe. S hrano, z obutvijo, z oblačili… Verjemi, to nam je v krvi, nam, staršem. Prvo poskrbeti za otroka, potem zase. In moja dobrodelnost izhaja iz tega, da cenim trud, nesebičnost, in ljubezen starša do otroka. Če vidim, da starša želita to svojim otrokom nudit, da pa žal zaradi vseh drugih dejavnikov ne moreta vsega zrealizirati, rada pomagam če le lahko in kolikor pač lahko.
Ti ne misliš tako?
Zakaj, saj nimajo PCja in interneta da bi to prebrali?
Tako je Marko, vsi samo kako so oni bogi, in nič krivi otroci, KRIVI SO STARŠI in če pomagam otroku potem dobi on vaš ”nezavedni” vzorec, ki mu ne nalaga nobene odgovornosti ker bo že ”družba” poskrbela če bom jaz tudi naredo preveč otrok.
To ni smisel tako veleopevane VZGOJE!
Želja po vzgoje je to it, želja po jebeni vzgoji………… zakaj bi ”MI?’ ali ”družba” plačevali (četudi na noto dobrodelnosti) napake staršev, ker oni ni so mislili moramo zdaj mi bit dobrodelni? zakaj, ker so bogi otroci? Ampak kaj jim s tem povemo, da ne rabijo nič skrbet cel lajf, ker bo ”družba” skrbela če bodo tudi oni naredili enake napake?
Ne hvala, trpljenje izoblikuje karakter.
Sem vedela, da se boš oglasil v tej temi in tudi predvidela sem tvoje odgovore. Tvoj “stav”.
In mislim, da se motiš. Da tvoje razmišljanje ni iz pravega izhodišča.
Življenje samo po sebi naj bi bilo nekaj, kar se ceni (po mojem prepričanju). Kar se izkoristi. In tisto prepričanje, da je potrebno bit nesrečen in zamorjen in se počutit kot žrtev, ker pač nimaš “vseh” dobrin na razpolago (za katere večina misli, da morajo biti nujne, da si lahko zadovoljen, srečen), mislim, da je napačno. Mislim, da bi moral biti vesel, da imaš možnost živeti, narediti kaj iz sebe, da je življenje ena izmed najdragocenjših stvari, ki ti jo dva lahko data. In ljubezen, mir v otroštvu in kolikor toliko zdravo okolje. Dobrine niso najpomembnejše.
In za te starše domnevam, da prvo ! poskrbita za otroke, in potem za sebe. S hrano, z obutvijo, z oblačili… Verjemi, to nam je v krvi, nam, staršem. Prvo poskrbeti za otroka, potem zase. In moja dobrodelnost izhaja iz tega, da cenim trud, nesebičnost, in ljubezen starša do otroka. Če vidim, da starša želita to svojim otrokom nudit, da pa žal zaradi vseh drugih dejavnikov ne moreta vsega zrealizirati, rada pomagam če le lahko in kolikor pač lahko.
Ti ne misliš tako?[/quote]
Jaz recimo ne mislim tako.
Tam namreč lepo piše, kako je starejši sin delal cele počitnice…pa sta
mu starša pobrala zaslužek. Za hrano. Ker onadva ne zmoreta.
In VEM, da družina s šestimi otroki dobi kar precej otroških dodatkov.
Jaz mislim, da sta starša nesposobna in da bi morali ustanoviti nekakšne
“mentorje” ali tečaje ali kaj podobnega….kjer bi takele ljudi naučili
gospodarjenja.
Jaz ju ne obtožujem…gotovo se trudita po svojih močeh, ampak finta
je v tem, da drugače NE ZNATA…in da bi tudi zbrana pomoč vržena v
luknjo brez dna…
Se absolutno strinjam, da so potrebni pomoči…ampak ne samo v denarju…
Sem vedela, da se boš oglasil v tej temi in tudi predvidela sem tvoje odgovore. Tvoj “stav”.
In mislim, da se motiš. Da tvoje razmišljanje ni iz pravega izhodišča.
Življenje samo po sebi naj bi bilo nekaj, kar se ceni (po mojem prepričanju). Kar se izkoristi. In tisto prepričanje, da je potrebno bit nesrečen in zamorjen in se počutit kot žrtev, ker pač nimaš “vseh” dobrin na razpolago (za katere večina misli, da morajo biti nujne, da si lahko zadovoljen, srečen), mislim, da je napačno. Mislim, da bi moral biti vesel, da imaš možnost živeti, narediti kaj iz sebe, da je življenje ena izmed najdragocenjših stvari, ki ti jo dva lahko data. In ljubezen, mir v otroštvu in kolikor toliko zdravo okolje. Dobrine niso najpomembnejše.
In za te starše domnevam, da prvo ! poskrbita za otroke, in potem za sebe. S hrano, z obutvijo, z oblačili… Verjemi, to nam je v krvi, nam, staršem. Prvo poskrbeti za otroka, potem zase. In moja dobrodelnost izhaja iz tega, da cenim trud, nesebičnost, in ljubezen starša do otroka. Če vidim, da starša želita to svojim otrokom nudit, da pa žal zaradi vseh drugih dejavnikov ne moreta vsega zrealizirati, rada pomagam če le lahko in kolikor pač lahko.
Ti ne misliš tako?[/quote]
Poglej, otrok si želi za božič (kot piše v članku) tudi nekaj materialnega, kdo je kriv, da tega ne dobi, mi kot družba ali starša? zakaj bi ”družba” morala pomagat staršem s tako BREZSKRBNIM odločanje za produkcijo otrok? Če bi še nekako razumel, da bi se znašla v stiski ob enem otroku, pa nikakor ne morem razumet, tako nonšalantno odločanje tudi za 3 in 4. otroka brez pravih predpogojev, torej odlično bivališče in 2 solidni službi, ter pogoji, da če izgubi službo da zaradi profila ”hitro” najde novo…. (torej iskan kader)
Samo eden na planetu se hvali da nič ne je pa živi, ostali potrebujemo tudi MATERIJO kot je voda, hrana, obleke ipd…… vse to stane, če ne morejo tega zagotovit, ob primernih bivalnih pogojih, pač prvo urediš to, potem pa produciraš otroke, če že vsa leta imajo problem z bajto, kako potem si drzneš nardit še 4. otroka????? Kje je tu logika, ni je, ekonomija ne vzdrži, oni pa od nas zdaj prosjačijo ekonomske dobrine
Lahko jim zaželim lep božič v plesnivi bajti. to je vse……. pa naj imajo nematerialne užitke, jaz bom pa pil čaj, v ogrevanem bloku, brez otrok.
Mailim…..
Kako ste bedni, da sploh razpravljate o otrocih, o neodgovornih starših, ki jih pestijo takšne in drugačne težave in kdo je kriv in kdo je slok…. Če imate dober namen pomagajte, če ne pa tut ni treba…
Pa dajte za kakšno mašo, da se komu od teh, ki se zgražate, SLUČAJNO nekoč ne zgodi kaj podobnega, čist slučajno….
Forum je zaprt za komentiranje.