V današnjem Dnevniku piše, da založba Goga ne na programskem ne na projektnem razpisu ni dobila nič, češ da program ni dovolj kvaliteten. Hkrati je ostalo malo manj kot 120 000 EUR neporabljenih sredsev, ki jih je Vasko s posebnim dekretom dal Slovenski matici, katere glavni urednik je Jančar.
Kako sproščeno!
Še to, danes ob 18h v Križankah je zbor predstavnikov in sploh članov kulturnih društev Slovenije. Pa saj tisti, ki se vas to tiče to najbrž že veste.

Naj že enkrat mine ta sproščenost, da bomo spet živeli kot ljudje.

Brez komentarja, res.

Ah, kako značilno …

Vse, kar izda Goga, se mi resda ne zdi suho zlato, vsekakor pa sem neredko prijetno presenečena nad – pravočasnimi – prevodi zanimivih del z območja ex YU. Priznati ji je treba skrb za izdajanje prvencev mladih/(še) neznanih avtorjev, kar seveda pomeni tveganje, ki se ga marsikdo raje ne loti. Navsezadnje je prav Goga lansirala trenutnega zvezdnika no. 1 – Nejca G. Kolikor v medijih spremljam dogajanje, se zdi, da Goga tudi vzorno skrbi za lokalno književno dogajanje (literarne kavarne, branja, večeri ipd.).

Osebno se mi ta založba zdi prijetna osvežitev na majhnem trgu, ki se je na svoj način lepo zasidrala na “sceni”. Tej založbi nikakor ne bi zbijala volje do življenja z odtegovanjem sredstev. Zelo dvomim, da je njen letošnji program tako zelo zanič, da si ne bi zaslužil nekaj malega denarja. Sploh če pomislimo, kaj vse prejema denar.

Ampak kaj pišem – saj so argumenti zadnje čase itak vredni manj kot nič.

(Bi pa Gogine urednike včasih prijela za kravateljc, ko gre za lektorje – ali pa nemara zaradi pomanjkanja sredstev to nalogo prevzamejo kar vsi po malem?)

Morda pa je stvar ravno v teh urednikih…saj so zelo fajn za nekatere, ne pa za vse in vedno. Meni se zdijo čisto preveč umetniško vzvišeni. Ne trdim, da vedno! Ampak v nekaterih primeih, v resničnem življenju…Zame umetnost ni nekaj, kar je daleč nad vsemi nami, vmes pa prepad. Tak občutek ima človek, ko se kdaj pa kdaj z njimi sreča. Morda pa se je tako zazdelo tudi tistim, ki so o tem denarju odločali. Samo razmišljam naglas…morda bi pa le bilo bolje, da bi bila tiho.

Pikica, ti kar povej – ampak dejstvo je, da se državnih sredstev ne sme in ne more deliti po načelu osebnih simpatij. To je povsem verodostojen kriterij pri tem, koga boš povabil na večerjo in komu boš zapustil najljubšo plišasto miš, rezanje finančne pogače pa mora biti zakonito, objektivno in argumentirano. Dobro, saj v nobeni državi ni stoodstotno tako, ampak pri nas odstopanje tako bode v oči, da človek vidi napake, tudi če na enega zamiži.

To je pa čisto res. LP