sodelavka priznala,da je zaljubljena v mene….
Najpre,post ni provokacija!!!
Pred parimi dnevi mi je sodelavka priznala,da je zaljubljena vame.Je nekaj let mlajša od mene,obe imava družini,otročke….
Sicer sem že nekaj časa sumila,ampak sem bolj mislila,da se heca..evo potem pa njeno priznanje.Jaz sem ji lepo razložila,da to ne pride v upoštev,da naj poskusi drugje,pa bo potem videla,če je za te stvari.Ampak ona noče tega slišat,ona hoče z mano.Včeraj sem prvič šla v službo s takimi čudnimi občutki…počutila sem se zelo nelagodno…
Kako bi vi odreagirali v mojem primeru???
Hvala in lep dan vam želim….
Po mojem mnenju imaš tudi ti nekaj za bregom. Dvomim, da bi sodelavka izpovedala ljubezen kar tako, močno dvomim, da je to padlo z lune, še posebej, ker gre tu za istospolno varianto. Ti si ji prav gotovo pošiljala signale, ki so ji dali misliti. Malo razmisli. Si koketirala z njo? Malo si jo “zapeljevala”, kao nehote, kao prijateljici, kao dobri sodelavki, kao kao…v resnici pa si ji zmešala pojme, zdaj si jo zavrnila, ker si se posračkala od strahu, ker nisi pripravljena na stvar, ki si jo napletla? Zdaj se bojiš kaj bodo rekli v službi, zdaj misliš na svojo družino, zdaj si se komaj zavedela posledic svojega nepremišljenega kokoškanja pred njo.
Ti povem kaj se bo zgodilo? Nič. Stvar bo šla v pozabo, tebe bo pa vedno sram samo pred sabo, ker si ji nastavila past, v katero se je ujela, pred drugimi boš pa hlinila večvrednico, češ ženska se je zaljubila VAME in JAZ sem jo zavrnila….
Bodi fer in ji vsaj daj to kar hoče. Poljub, seks, božanje…saj te je to ščemelo kajne?
Malo si ti nefer… Pišeš tko kot da če se z nekom razumeš in lahko pogovarjaš, to že kar pomeni, da s to osebo koketiraš, jo zapeljuješ…
Fora je, da obstajajo ljudje, s katerimi si človk zgolj prijazen kot z vsemi drugimi, oni se pač kar zaljubijo vate… Pa ni nobenega koketiranja, spogledovanja, namigovanja, ampak zgolj prijaznost… Ne vem, zakaj eni tega sploh ne ločijo?? To me vedno pogreje… Ker vedno na koncu izpadeš kot nek zapeljivi hudič, ki ljudi spravljaš v ukane…
Malo si ti nefer… Pišeš tko kot da če se z nekom razumeš in lahko pogovarjaš, to že kar pomeni, da s to osebo koketiraš, jo zapeljuješ…
Fora je, da obstajajo ljudje, s katerimi si človk zgolj prijazen kot z vsemi drugimi, oni se pač kar zaljubijo vate… Pa ni nobenega koketiranja, spogledovanja, namigovanja, ampak zgolj prijaznost… Ne vem, zakaj eni tega sploh ne ločijo?? To me vedno pogreje… Ker vedno na koncu izpadeš kot nek zapeljivi hudič, ki ljudi spravljaš v ukane…[/quote]
zato, ker takim, ki so prijazni, ljudje (še posebej istega spola) ne izpovejo kar tako ljubezni. je treba kaj več kot samo prijaznost. Ženske, ki leta in leta vedo, da so istospolno usmerjene, imajo težave s prepoznavanjem interesa s strani drugih žensk in imajo težave pri izpovedovanju interesa do teh žensk, kaj šele ena, ki ima družino, ki je (možno) biseksualna in najbrž tega sploh ni vedela do te situacije! Nisem nefer. Vem o čem govorim. Da ne omenjamo tega, da v službi človek 200% bolj pretehta svoj čustveni odnos do osebe, s katero dela 8 in več ur na dan in ve, da bo to osebo še naprej srečeval. Ni tako enostavno, kot mi ti hočeš očitat floating. Verjamem, da ti nisi imela slabih namenov, ne verjamem pa ti povsem, da si bila zgolj prijazna kot si prijazna z ostalimi sodelavci ali z blagajničarko ko ti kasira ali z uslužbenko na uradu. Prav gotovo si opazila pri tej ženski nekaj, kar te je fizično privlačilo in to je tisto, kar sedaj skrivaš pod “prijaznost”. Zato te najbrž pogreje, ker ti je v resnici nerodno sami pred sabo, da si pomišljala o lezbični avanturi (saj to ni nič kaj takega, to veliko deklet počne ali pa vsaj pomisli) 🙂 Tudi prav.
Odgovor je potem, vsaj za avtorico, zelo preprost. Če ji ni pošiljala signalov interesa (v kar jaz pač ne verjamem), ji pojasnila, da ni za stvar, potem zakaj nelagodje? Če imaš čisto vest, nima ti kaj bit nerodno.
Malo si ti nefer… Pišeš tko kot da če se z nekom razumeš in lahko pogovarjaš, to že kar pomeni, da s to osebo koketiraš, jo zapeljuješ…
Fora je, da obstajajo ljudje, s katerimi si človk zgolj prijazen kot z vsemi drugimi, oni se pač kar zaljubijo vate… Pa ni nobenega koketiranja, spogledovanja, namigovanja, ampak zgolj prijaznost… Ne vem, zakaj eni tega sploh ne ločijo?? To me vedno pogreje… Ker vedno na koncu izpadeš kot nek zapeljivi hudič, ki ljudi spravljaš v ukane…[/quote]
zato, ker takim, ki so prijazni, ljudje (še posebej istega spola) ne izpovejo kar tako ljubezni. je treba kaj več kot samo prijaznost. Ženske, ki leta in leta vedo, da so istospolno usmerjene, imajo težave s prepoznavanjem interesa s strani drugih žensk in imajo težave pri izpovedovanju interesa do teh žensk, kaj šele ena, ki ima družino, ki je (možno) biseksualna in najbrž tega sploh ni vedela do te situacije! Nisem nefer. Vem o čem govorim. Da ne omenjamo tega, da v službi človek 200% bolj pretehta svoj čustveni odnos do osebe, s katero dela 8 in več ur na dan in ve, da bo to osebo še naprej srečeval. Ni tako enostavno, kot mi ti hočeš očitat floating. Verjamem, da ti nisi imela slabih namenov, ne verjamem pa ti povsem, da si bila zgolj prijazna kot si prijazna z ostalimi sodelavci ali z blagajničarko ko ti kasira ali z uslužbenko na uradu. Prav gotovo si opazila pri tej ženski nekaj, kar te je fizično privlačilo in to je tisto, kar sedaj skrivaš pod “prijaznost”. Zato te najbrž pogreje, ker ti je v resnici nerodno sami pred sabo, da si pomišljala o lezbični avanturi (saj to ni nič kaj takega, to veliko deklet počne ali pa vsaj pomisli) 🙂 Tudi prav.
Odgovor je potem, vsaj za avtorico, zelo preprost. Če ji ni pošiljala signalov interesa (v kar jaz pač ne verjamem), ji pojasnila, da ni za stvar, potem zakaj nelagodje? Če imaš čisto vest, nima ti kaj bit nerodno.[/quote]
Moj primer je bil malce drgačen od avtorice, saj sem vnaprej točno vedela, kakšna nagnjenja ima tista oseba… In ne, meni ni bilo nelagodno, ko mi je to povedala… Je pa bila tista punca v zvezi in nisem nikoli pričakovala, da se bo naenkrat spravila name (so bile pa tudi okoliščine žurerske in ne službene)… Mi je bilo pa neprijetno, ko me je “napadla”, ja, ampak nič več in nič manj kot v tistih primerih, ko me “napade” moški, ki me ne interesira…
Govorim pa ravno o teh “napadih”, da me pogrejejo, ker človeku jasno ne daješ nobenih znakov, a očitno si nekateri vse narobe predstavljajo, drugače razlagajo, ali pa pač kar “skačejo” po ljudeh in potem opazujejo, kdo bo trznil… Ne vem.
In tudi v avtoričinem primeru je verjetno ona mislila, da sta pač samo sodelavki, prijateljici, druga pa se je zaljubila in sedaj pričakuje, da je to obojestransko… Napisala je: Ampak ona noče tega slišat,ona hoče z mano. To men deluje zelo vsiljivo… Pa najsi gre za žensko ali moškega… Ne moreš silit tko v nekoga, ki mu ni…
Hja, jaz ti kot ženska, ki že leta ve, kako stojijo stvari, povem, da zelo dobro ločim med a) kolegialno prijaznostjo, b) zanimanjem tipa “bi te enkrat pijana zalizala ali celo poseksala, ker sem radovedna, ampak potem se bom priplazila nazaj k dedcu” in c) resničnim zanimanjem. In meni se ne zdi tako neverjetno, da bi ena z moškim poročena ženska, ki verjetno (?) nima izkušenj z istospolnimi simpatijami, dobro prijateljstvo zamenjala z vsestransko privlačnostjo. Večina žensk, ki odkriva svojo istospolno usmerjenost, se tako ali tako najprej zaljubi v svoje prijateljce.
Hja, jaz ti kot ženska, ki že leta ve, kako stojijo stvari, povem, da zelo dobro ločim med a) kolegialno prijaznostjo, b) zanimanjem tipa “bi te enkrat pijana zalizala ali celo poseksala, ker sem radovedna, ampak potem se bom priplazila nazaj k dedcu” in c) resničnim zanimanjem. In meni se ne zdi tako neverjetno, da bi ena z moškim poročena ženska, ki verjetno (?) nima izkušenj z istospolnimi simpatijami, dobro prijateljstvo zamenjala z vsestransko privlačnostjo. Večina žensk, ki odkriva svojo istospolno usmerjenost, se tako ali tako najprej zaljubi v svoje prijateljce.[/quote]
Zaljubijo v prijateljice. Morda.
Pa ne v sodelavke. In sigurno ne tako, da ji na durh marš izpove istospolno ljubezen, če z druge strani ni bilo nič razen “živijo, kako si” in “posodi mi belilo, prosim”
Heh, na delovnih mestih se razvijejo tudi prijateljstva oz. bolj rečeno zaupnejši odnosi, kjer se hitro začne debata tudi o intimnih stvareh. Navezadnje se večina skokov čez plot zgodi s sodelavci in tudi tukaj ni tako, da si zjutraj formalno podajaš belilo, popoldne pa seksaš na šefovi mizi 🙂 Odnosi pač niso črno-beli in ja, nekatere ženske hitro v običajnem prijateljstvu in običajni zaupnosti vidijo več. Zlasti v primeru, kjer so svoje zveze že naveličane. Pika. In to še zdaleč ni tako redka in nenavadna situacija, da bi morali vsako, ki trdi, da si je je to zgodilo, apriori obtožiti, da laže. Kar beri že samo na MON-u ves wishful thinking poročenih razočaranih gospodinj z dolgočasnim dedcem, ki v vsakem pogledu sodelavca že vidijo nesmrtno ljubezen in dušo dvojčico.
In če misliš, da imajo hetero ženske (tudi vezane) danes kakšne velike probleme z govorjenjem o istospolnih željah (pa naj bo seks ali čustva), ti garantiram, da se motiš. V resnici so ženske, ki še nikoli niso nič imele z drugo žensko, čeprav gre ponavadi za eksperimentiranje med dvema heteroseksualkama, v manjšini. Da o reakcijah na to, da se v nekem okolju pojavi odkrita lezbijka ali biseksualka, ne začnem, ker to tukaj ni tak primer.
Forum je zaprt za komentiranje.