Pogosto opazim, da ljudje v šali namesto “Zunaj sneži.” uporabljajo “Zunaj sneguje.”
Čemu pride do glasovne premene? Zakaj se ne uporablja glagol “snegati” kot recimo pri kreg-kregati, obseg-obsegati, beg-begati (oz. bežati, še ena premena) …

Hvala.

Verjetno zaradi analogije z deževati. V obeh primerih gre za vremenski pojav, in če v primeru, ko pada dež, dežuje, potem v primeru, ko pada sneg, ˝(ana)logično, sneguje 🙂

Nisem strokovnjak za etimologijo, vedo, ki razlaga nastanek in razvoj besed, navadno še iz zgodovinskega razvoja v jeziku. Mislim pa, da bi bilo mogoče sklepati po enem od jezikovnih razvojnih postopkov, in sicer palatalizaciji.

V praslovanščini so namreč potekale 3 palatalizacije, za ta primer pa je relevantna prva. Po tej so se namreč soglasniki k, g in h zaradi vpliva prednjih samoglasnikov i in e (široki in ozki e) spremenili v č, ž in š. Zato menim, da je pri besedi sneg sledi razvoj takole: sneg + i-ti > 1. pal. > snež-i-ti. Podobno imamo v slovenščini še danes dvojnice: rok-i-ca in roč-i-ca, nog-i-ca in nož-i-ca, knjig-i-ca in knjiž-i-ca, streh-a > streš-i-ca ipd.

Snegovati in sneguje pa je res verjetno samo šaljiva beseda po vzoru besede dežuje.

Za primerjavo: pri 2. pal. so se isti soglasniki – k, g, h – pod vplivom sprednjih samoglasnikov (sprednji velja za razporeditev po samoglasniškem trikotniku) pretvorili v c, z (dz), (meški) š. Zato imamo otrok > otroci.

3. pal. pa ima enake rezultate kot 2., le da je vsaka ot teh palatalizaicj potekala na malo drugačnem jezikovnem področju oz. so imele različne vplive.