smorn

Hej…koliko zahval, pa za en sam ” smorn” :))) Hvala tudi vam vsem, vzela sem kot pozdravcek.

Miha ela, ta tvoj stajerski zahvalni stavek je za spravit – duhovito! In tvoje ime napisati je tako prijetno… MIHA ela:)

Mirno noc in lepe sanje

Nisem vedela da je v knjigi – torej moj oče le ni skriti kuharski talent :)))
Ampak dobro je pa vseeno in hito narejeno.
LP 🙂

Jaaaa, hvala še od mene, Babi! 🙂 Še jaz si bom privoščila tael šmorn, mogoče že v petek, ko je postni dan – čeprav naj bi se odpovedali tistemu, kar si želimo (za večino je to pač meso, zame ne, ker ga tudi jem največ 1-2 krat na teden :))
Zgoraj je mams napisala, da ej njena babica delala šmoren v pečici, nič raztrgala ampak samo narezala na kose – to je delal tudi moja “bica” :), ampak tem,u nismo rekli šmorn ampak “auflauf”, kar izvira iz nemščine in v bistvu pomeni narastek, čeprav to ni bil ravno narastek, kakršne poznamo…je pa res, da se je testo začelo vzpenjati po robu pekača navgor, kot trta ali bršljan, če veste kako mislim 🙂 In sicer tako visoko, da se je potem, ko ni imelo več opore, povesilo navzdol….Postreženo je bilo z marmelado, ponavadi domačo ribezovo, ki je bila prijetno kislekasta…
Peklo pa se je v tistem starem “šporhertu” na drva, ki ima poleg orgomne zgornje plošče tudi dva “rora” oz. pečici 🙂 Še danes pečemo v teh rorih in jedi so veliko bolješ in okusnejše, ter neprimerno lepše spečene kot pa iz elekrtične pečice….No, zadaj sem pa dobila idejo – mogoče bom šla v petek pomagat barvat jajčka k “bici” in bova spekle šmoren v “roru”…..
Danes sem takoooo dobre volje, ker sem super pisala en kolokvij!!! Jupi!

Lep pozdrav vsem, Zala

Zala, česitke za uspešno opravljen kolokvij. O tem šmornu pečenem v roru, pa še nisem slišala. Moram vprašat očeta, če je to kdaj jedel.

Lp, Maja

Juupi, Zala! Se naprej tako:))

Tinci, nic omeniti ocetu; mogoce je pa zraslo na njegovem zeljniku in recepta v knjigi se nikoli videl ni:))) Saj nekdo je pac moral prvic kaj dobrega
speci, da so potem lahko recepti napisani, kajne? Lep pozdrav

Babi hvala za recepte.
Zala, tudi mi smo včasih pekli v “roru”. Čestitke za kolokvij.
Lep pozdrav, Marija

Hej!

Imela sva enoloncnico z zelenjavo in zitaricami, ker je vreme danes kar primerno za tako jed – drobno prsi in vlaga leze do kosti.

Zraven pa …seveda visnjev prazenec ( po receptu za borovnicevega)/
Mogoce sem pozabila povedati, da ko raztrgam, vrnem se malo v ugasnjeno pecico. Bil je res njami, rahel in obenem lepo zapecen – prav nic se ni packalo, ceprav so bile notri visnje.

Ze med peko sem se spomnila se ene hitre, rahle in okusne sladice:

Marelicni narastek

4 rumenjake dobro spenimo, da lepo naraste s
4 zlicami dobre marelicne marmelade. Na koncu dodamo se trd sneg iz
4 belajkov, ki smo mu dodali malo vrecko vanilijevega sladkorja

Zmes vlijemo v pomasceno ( maslo) in s piskotnimi drobtinicami posuto ognjevarno posodo za narastke. Pecemo pri 190 do 200 stopinjah C priblizno pol ure ( poskusim z leseno pletilko).

Ta cas, ko jes minestro, pusti se malo v ugasnjeni pecici pri priprtih vratcih
( manj upade).

Seviramo cimprej, ker malce upade. Zraven zelo prija kepica sladoleda, sadna polivka, ali kepica stepene smetane.

Hitro narejena nic mastna, rahla, neobtezujoca sladica.

Lep pozdrav

Babi, ta podoben recept je v knjigi Zdrava prehrana, ampak mislim da je ime Marelicni narastek s cimetom – ce se prav spomnim, je postopek enak, le da se stepenim rumenjakom doda cimet-kar precej…..Slika je prekrasna in vabljiva…ce kdo zeli, lahko prepisem recept.

LP

Zala, ker je pri nas cimet veliko v uporabi, ga sem ne dam, da testo ne potemni. Od jajck in marelicne marmelade je potem tak lep rumeno oranzen.
V mojem receptu ni omenjen; ni pa nic narobe, ce ga das. Aha, limonino lupinico sem pa pozabila omeniti. Dam jo povsod v jajcna peciva, da mi malo ubije okus po jajckih. Lp