Smo odrasli?
Edini razlog, da uboga, je lahko v tem, da razume zakaj je tako bolj prav. Vprašanje pa je, če in kaj sploh lahko razume pri določeni starosti in predvsem, kako mu starš razloži. Situacije so različne.
Oprosti, ampak ti imaš eno zmotno mišljenje, da je treba otroke vzgajati samo ob “kruhu in vodi”, ker je to edini pravi recept, da postanejo normalni. ??
No, zelo se motiš.[/quote]
Zakaj v skrajnost? Da se dokaže…..kaj?
Če si samo pogledaš kakšni otroci podležejo drogam, tisti ki so gor rasli ob “kruhu in vodi” ali oni “normalni”, ki so jim starši “privoščili še marmelado po njihovem izboru”?
Zagovarjam to, da je starš tisti, ki otroku postavlja pogoje in meje, ki se jih spoštuje in ne obratno.
Se ne strinjam s tem, da pišče več od koklje ve….[/quote]
Oh, lepo te prosim… Če bo otrok podlegel drogam pa res ni odvisno od tega “kakšno marmelado je jedel”. Drogam podležejo otroci iz takšnih in drugačnih družin, razlika je samo v tem, da bo tisti iz bogatejše mogoče dlje časa saugal pauder, oni drugi pa se bo spravil naravnost nad svoje žile.
To je res, to je pozitivna stran tako vzgojenih otrok. Težava nastane, če tak človek nima posluha za druge, ampak mu je mar le zase. Najboljša oblika se meni zdi, malo tega, kar zagovarjaš ti in tega kar zagovarja On_. Tu nekje vmes. Da se zna postaviti zase in mu je hkrati mar tudi za druge.
Edini razlog, da uboga, je lahko v tem, da razume zakaj je tako bolj prav. Vprašanje pa je, če in kaj sploh lahko razume pri določeni starosti in predvsem, kako mu starš razloži. Situacije so različne.[/quote]Kako lahko nap 1,5leta star otrok razume, da ne sme razmetavat hrane po mizi?
Na osnovi česa on to lahko razume?
Veš kaj naredi otrok, ko ušpiči kako tako? Najprej pogleda starše, preveri njihov odziv. Če je njun obraz vesel nadaljuje s početjem, če sta (oba!) nejevoljna izbere drugo opcijo.
Zalo preprost princip.
Aaaampak mali je tako srčkan, poglej kako maha s polno žlico…. bomo že pospravili za njim, saj je še mali, pustimo mu veselje….. happy, happy…..ccccc
Tisti, ki so značajsko labilni.
Odraščal sem v okolju, kjer ej bilo ogromno droge, pa nikoli nisem zapadel v to sranje, moji najlabilnejši vrstniki pač.[/quote]
Točno tako![/quote]Značajsko labilni so tisti, ki so odraščali brez mej, tisti ki so sami neomejeno izbirali “marmelado” in jo tudi vedno dobili… 😉
Ti pa nisi fensi, nimaš občutka večvrednosti, baje si pravilno vzgojen…pa še vedno iz vsakega tvojega prispevka tukaj veje samo eno samo razočaranje in jadl jadl jadl..
Če je to rezultat pravilne vzgoje…potem sem srečen, da nisem pravilno vzgojen…
Tebe je ta trda vzgoja dobro zjebala..[/quote]
Ne vem, zakaj misliš, da ga je zjebala. To je po moje nek tvoj predsodek. On_ ima prav. Tak človek lahko zraste v večno nezadovoljno osebnost, ker prej, ko je bil otrok, je bilo vse po njegovo, zdaj ko pa je odrasel, pa ni več, ker niso vsi ljudje okrog njega isti, kot so bili njegovi starši. To pa lahko človeka (če ni prilagodljiv) onesrečuje, mu daje občutek, da ga družba ne sprejema, vse to nezadovoljstvo pa si nekako mora potešit in to najde v raznih materialnih stvareh, katerih pa danes ne manjka. Sicer pa je posameznikova odločitev, kako bo živel.
Mislim pa, da se vsak, ne glede na vzgojo, pozneje lahko reši napačnih vzorcev, če je le želja prava. Problem pa je, ker je tudi ta želja (v nas) nek prirojen nezaveden vzorec. Če so nam prej starši vedno v vsem ugodili, se bomo pozneje sami težje potrudili in naredili spremembe pri sebi, ker smo vajeni, da se drugi prilagajajo nam.
Tisti, ki so značajsko labilni.
Odraščal sem v okolju, kjer ej bilo ogromno droge, pa nikoli nisem zapadel v to sranje, moji najlabilnejši vrstniki pač.[/quote]
Točno tako![/quote]
Značaj je privzgojen, temperament človeka pa prirojen. Torej je VZGOJA pomembna. In če je otrok značajsko labilen, je to rezultat vzgoje “v tri krasne”.
Edini razlog, da uboga, je lahko v tem, da razume zakaj je tako bolj prav. Vprašanje pa je, če in kaj sploh lahko razume pri določeni starosti in predvsem, kako mu starš razloži. Situacije so različne.[/quote]Kako lahko nap 1,5leta star otrok razume, da ne sme razmetavat hrane po mizi?
Na osnovi česa on to lahko razume?
Veš kaj naredi otrok, ko ušpiči kako tako? Najprej pogleda starše, preveri njihov odziv. Če je njun obraz vesel nadaljuje s početjem, če sta (oba!) nejevoljna izbere drugo opcijo.
Zalo preprost princip.
Aaaampak mali je tako srčkan, poglej kako maha s polno žlico…. bomo že pospravili za njim, saj je še mali, pustimo mu veselje….. happy, happy…..ccccc[/quote]
Seveda razume! Samo razložiti mu je treba, ampak, kot pravim – za to si je treba vzeti čas.
A veš kaj je pa meni najbolj grozno?
Ko vprašam (tujega) otroka kaj bo jedel, pa se s pogledom zateče k staršem, kjer preveri kaj sme jesti. Pa ga zopet vprašam kaj bo pil, pa ta zopet pogleda starše, pa mi odgovori: ne vem …, ker revež ne ve, kaj lahko pije, pravzaprav ne ve, če sploh lahko kaj pije. Ampak ja, pustimo staršem veselje, naj bodo happy happy ccccc
Točno tako![/quote]
Značaj je privzgojen, temperament človeka pa prirojen. Torej je VZGOJA pomembna. In če je otrok značajsko labilen, je to rezultat vzgoje “v tri krasne”.[/quote]
Dajte si že enkrat prebrat kaj je značaj, kaj je temperament, kaj je karakter…
Prosim no… Malo pobrskajte po internetu. Saj ni tako težko.
Edini razlog, da uboga, je lahko v tem, da razume zakaj je tako bolj prav. Vprašanje pa je, če in kaj sploh lahko razume pri določeni starosti in predvsem, kako mu starš razloži. Situacije so različne.[/quote]Kako lahko nap 1,5leta star otrok razume, da ne sme razmetavat hrane po mizi?
Na osnovi česa on to lahko razume?[/quote]
Mislim, da ne more. Zato mu je treba to povedati z malo tršim glasom, da bo razumel, da starš tega ne dovoli. Problem nastane, ko starš ne zna ocenit, kaj lahko otrok še razume in kaj ne več (menim, da je tudi zato pršlo do “konflikta” v debati, ker si “vsak” predstavlja, da se tak način vzgoje uporablja v vsaki situaciji). S tem načinom vzgoje lahko sicer hitro otroka totalno onesposobiš kot samostojno, samorazmišljajočoč osebnost, če greš predaleč. Kje pa je predaleč in kdaj je to, pa se težko pogovarjamo, ker to lahko ugotavljamo le s praktičnimi primeri.
To za takega človeka ni težava, če sem ciničen, ponavadi brezkompromisneži v življenju uspejo.[/quote]
Odvisno od situacije. V vsem prav gotovo ne uspejo. Sem prepričan, da imajo težave vsaj v osebnih odnosih.
Kako lahko nap 1,5leta star otrok razume, da ne sme razmetavat hrane po mizi?
Na osnovi česa on to lahko razume?
Veš kaj naredi otrok, ko ušpiči kako tako? Najprej pogleda starše, preveri njihov odziv. Če je njun obraz vesel nadaljuje s početjem, če sta (oba!) nejevoljna izbere drugo opcijo.
Zalo preprost princip.
Aaaampak mali je tako srčkan, poglej kako maha s polno žlico…. bomo že pospravili za njim, saj je še mali, pustimo mu veselje….. happy, happy…..ccccc[/quote]
Seveda razume! Samo razložiti mu je treba, ampak, kot pravim – za to si je treba vzeti čas.
A veš kaj je pa meni najbolj grozno?
Ko vprašam (tujega) otroka kaj bo jedel, pa se s pogledom zateče k staršem, kjer preveri kaj sme jesti. Pa ga zopet vprašam kaj bo pil, pa ta zopet pogleda starše, pa mi odgovori: ne vem …, ker revež ne ve, kaj lahko pije, pravzaprav ne ve, če sploh lahko kaj pije. Ampak ja, pustimo staršem veselje, naj bodo happy happy ccccc[/quote]Upam, da naš ni tak 🙂
Tu se postavlja vprašanje ali je res prestrašen, da ne ve ali je sočuten do tebe kot gostiteljice in te s svojo željo noče spravljat v zadrego, ker za pogasit ŽEJO je v osnovi popolnoma primerna navadna voda (za lakoto pa kruh ha,ha,ha… 😉 Ostalo je bolj ali manj kapric pri katerem trmarijo mnogi, češ ne bom pil če nimaš x pijače….
Značaj je privzgojen, temperament človeka pa prirojen. Torej je VZGOJA pomembna. In če je otrok značajsko labilen, je to rezultat vzgoje “v tri krasne”.[/quote]
Dajte si že enkrat prebrat kaj je značaj, kaj je temperament, kaj je karakter…
Prosim no… Malo pobrskajte po internetu. Saj ni tako težko.[/quote]
Kar začni googlat:). Meni je jasno.
To za takega človeka ni težava, če sem ciničen, ponavadi brezkompromisneži v življenju uspejo.[/quote]
Odvisno od situacije. V vsem prav gotovo ne uspejo. Sem prepričan, da imajo težave vsaj v osebnih odnosih.[/quote]Marko prvo vprašaj kaj se pojmuje pod “uspeh” 😉
Če je uspeh to da prodaš fimo, pospraviš denar v svoj žep in poslat ljudi na cesto še prej pa podret vse kar je ž spola v firmi od čistilke do direktorice…. potem… :)))
To za takega človeka ni težava, če sem ciničen, ponavadi brezkompromisneži v življenju uspejo.[/quote]
Odvisno od situacije. V vsem prav gotovo ne uspejo. Sem prepričan, da imajo težave vsaj v osebnih odnosih.[/quote]
A ja? Zato ker vedo kaj hočejo?
Značajsko labilni so tisti, ki so odraščali brez mej, tisti ki so sami neomejeno izbirali “marmelado” in jo tudi vedno dobili… ;)[/quote]
Tudi tisti. In prav tako tisti, ki zaradi pretesnih mej sploh niso sposobni izraziti sebe in zaživeti. Nobena skrajnost ni dobra.[/quote]Ok, se strinjam.
Imam občutek, da se tu smatra postavljanje mej in branjenje le teh kot nujno skrajno agresivno dejanje pri katerem je treba otroka sesut na tla, če si le upa kako pisnit sebi v bran.
Saj se da še na kak drug način doseč, da otrok osvoji zastavljeno lekcijo kot pa, da ga brutalno kaznuje za vsako malenkost…
Zanj je kazen že to, da ne nadaljuje s svojim početjem, je dovolj, a nekaterim ne uspeva niti to.
Ma tvoje lačne oči povsod vidijo samo esktreme.
Mi je prav žal, da na svet gledaš iz miše luknje in poznaš samo skromneže na eni strani in pokvarjence na drugi.[/quote]
No raje nam razloži kakšni časi so in kaj se ti zdi pomembno, kot pa da se norčuješ iz mene.
Razen če so taki časi, da je to (zate) pomembno, da se drug iz drugega norčujemo.
Forum je zaprt za komentiranje.